Ko so se nevroznanstveniki odločili za uporabo umetne inteligence, si niso mogli niti predstavljati, da jih bo to vodilo do naravnost osupljivega odkritja, ki spremeni marsikaj o tem, kar smo do zdaj vedeli o človeških možganih.
Več desetletij so nevroznanstveniki verjeli, da lahko človeške možgane razdelimo na približno 50 območij, od katerih ima vsako svojo nalogo: eno za spomin, drugo za strah, tretje za načrtovanje. Toda nova raziskava, izvedena na univerzi v Kaliforniji (UCSF) in Inštitutu za možganske znanosti Allena, je pokazala, da so se motili! Človeški možgani imajo kar 1300 skritih predelov, ki do zdaj niso bili nikoli kartirani.
Odkritje, objavljeno v reviji Nature Communications, je omogočil umetno inteligentni sistem po imenu Cell Transformer, zasnovan po istem principu kot ChatGPT. Toda namesto da bi se učil jezika, se je ta algoritem učil "jezika celic". Prepoznaval je, kako se posamezne možganske celice med seboj povezujejo in tvorijo kompleksno mrežo.
"Z umetno inteligenco smo prvič videli meje med regijami možganov z natančnostjo, ki je človeško oko ne bi moglo doseči," je pojasnil vodilni raziskovalec dr. Reza Abbasi-Asl. Sistem je na podlagi milijonov podatkov iz možganov miši ustvaril visokoločljiv zemljevid, na katerem je razkril več kot 25-krat več področij, kot jih poznajo tradicionalni možganski atlasi.
Nova spoznanja bi lahko imela ogromen vpliv na razumevanje nevroloških bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, depresija ali epilepsija. Z razdelitvijo možganov na manjša, natančneje opredeljena območja, bodo raziskovalci lahko hitreje odkrivali, kje nastanejo napake, ki vodijo v motnje spomina, razpoloženja ali gibanja. "To pomeni, da bomo nekoč morda lahko odkrili natančno točko, kjer se začne Alzheimerjeva bolezen, in jo tudi ustavili, še preden napade večje dele možganov," pojasnjuje nevrolog David Traster.
Toda raziskava odpira tudi veliko globlje vprašanje: ali bi takšna natančna kartografija lahko pomagala razkriti skrivnost zavesti? Če so možgani zdaj videti kot natančno razdeljeno mesto s tisoči sosesk, se morda prav med njimi skriva odgovor na vprašanje, zakaj sploh zmoremo misliti, čutiti in obstajati. Dr. Abbasi-Asl ostaja previden: "Zavesti s to tehnologijo še ne moremo razložiti. To je cilj, sanje, do katerih nas čaka še dolga pot. A zdaj imamo zemljevid, s katerim bomo tja morda nekoč prišli."
