Njegova romana Pšenično zrno in Krvavi cvetni listi sta bila prevedena tudi v slovenščino.
V sredo je umrl kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, star 87 let. Zaradi prenehanja pisanja v angleščini in uporabe le maternega jezika gikujščine je postal močan simbol postkolonialne afriške identitete. Leta 1977 so ga zaprli brez obtožbe zaradi igre Ngaahika Ndeenda (I Will Marry When I Want) kot ostre kritike postkolonialne kenijske družbe.
Nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International ga je imenovala za zapornika vesti, nato pa so mu leta 1978 s svetovno kampanjo zagotovili, da so ga izpustili iz zapora Kamiti Maximum Security Prison v Nairobiju.
Leta 1982 je po prepovedi obstoja gledaliških skupin v Keniji odšel v samoizgnanstvo in se najprej preselil v Veliko Britanijo, nato v Združene države Amerike. Štiri leta po samoizgnanstvu je objavil eno svojih najbolj znanih del Decolonising the Mind - zbirko esejev o vlogi jezika pri oblikovanju nacionalne kulture, zgodovine in identitete. Veljal je za enega največjih vzhodnoafriških književnikov.
V slovenščino so prevedeni njegova romana Pšenično zrno in Krvavi cvetni listi ter radijska igra Jutri ob tem času. Bil je nominiran za mednarodno nagrado booker, večkrat so ga omenjali tudi kot potencialnega kandidata za Nobelovo nagrado.
Kot je ob smrti sporočila njegova hči Wanjiku wa Ngugi, "je živel polno življenje in se dobro boril". "Hvala učitelju za svobodno pisanje," je na družbenem omrežju X zapisala kenijska podružnica Amnesty International. "S tem, ko si je zaslužil svoje mesto v kenijski zgodovini, prehaja iz umrljivosti v nesmrtnost," so dodali. Sožalje družini in prijateljem je na omrežju X izrekla tudi kenijska političarka Martha Karua, ki je pisatelja označila za priznanega literarnega velikana in učenjaka, sina zemlje in velikega domoljuba, čigar sledi so neizbrisne.
