"Pridi, greva malo v gozd," je hčerki med izletom rekel njen oče. Kar je sledilo, ni pričakoval nihče ...
Včasih je dovolj le trenutek radovednosti, da se odpre okno v svet, ki je izginil pred tisočletji. Na pobočju hriba na vzhodu Norveške je naključen postanek očeta in hčere razkril nekaj, kar je skoraj 3000 let tiho čakalo pod nebom, dežjem in vetrom. Med izletom sta naletela na skrivnostno sporočilo ljudi iz bronaste dobe.
Tormod Fjeld je po poklicu grafični oblikovalec, v prostem času pa predan iskalec prazgodovinskih skalnih podob. V letih raziskovanja je skupaj s prijatelji po Norveški odkril že na stotine doslej neznanih najdišč. Ko se je z hčerko Ado vozil skozi območje Baeruma vzhodno od Osla, ga je nekaj na pobočju pri vrhu Kolsastoppena nenadoma pritegnilo. Ustavil je jeklenega konjička in se odpravil na ogled. Njegova intuicija ga ni prevarala.
V izpostavljeno peščenjakovo steno so bili vklesani veliki in presenetljivo dobro ohranjeni motivi ladij iz bronaste dobe. Nekatere ladje so bile upodobljene v običajnem položaju, druge obrnjene na glavo. V njih so bile vidne drobne človeške figure, katerih glave so bile izklesane z izjemno natančnostjo. Raziskovalci domnevajo, da prizori prikazujejo ljudi na plovilih, morda celo z zaščitnimi čeladami. Po poročanju portala Science Norway bi lahko ladje simbolizirale trgovske poti, obredna potovanja ali starodavna verovanja o Soncu in posmrtnem življenju.
View this post on Instagram
Toda še bolj osupljivo od ladij je bilo nekaj drugega. Ob njih so našli veliko stopalo z jasno vidnim odtisom podplata in nedaleč stran še človeško dlan s petimi debelimi, razmaknjenimi prsti. Takšni motivi so v norveški skalni umetnosti precej redkejši od upodobitev živali ali ladij, zato imajo za arheologe posebno vrednost. Strokovnjaki menijo, da odtisi stopal in rok pogosto simbolizirajo prisotnost človeka, identiteto ali željo, da bi nekdo za seboj pustil trajno sled. Prav zato odkritje deluje tako osebno. Kot da bi nekdo pred tremi tisočletji na tem mestu želel povedati preprosto, a močno sporočilo: "Tukaj sem bil."
Najdišče je posebno tudi zaradi materiala. Fjeld je vajen iskati vklesane podobe predvsem v granitu, ki prevladuje v regiji Ostfold. Tokrat pa je šlo za peščenjak, ki zahteva povsem drugačen način obdelave. "Skoraj lahko vidite vsak posamezen udarec, ki je pustil majhno vdolbino v površini," je povedal za Science Norway. Dodal je, da so motivi v peščenjaku redkejši in manj gosto razporejeni kot v granitnih kamninah.
Lokalna arheologinja Reidun Marie Aasheim je odkritje označila za izjemno pomembno. Ob tem je opozorila, da zaradi omejenih finančnih sredstev strokovnjaki ne morejo pregledati vseh potencialnih najdišč. "Vemo, da obstaja še veliko kulturnih spomenikov, ki niso bili nikoli evidentirani," je pojasnila. Prav zato imajo ljubiteljski raziskovalci, kot je Fjeld, pomembno vlogo pri odkrivanju in dokumentiranju dediščine. Sam je doslej odkril že več kot 70 najdišč.
Čas za takšna odkritja se počasi izteka. Raziskava univerze Cambridge iz leta 2018 je pokazala, da je skoraj 95 odstotkov norveških skalnih poslikav in vklesanih podob ogroženih zaradi vremenskih vplivov in propadanja. Norveški nacionalni projekt za skalno umetnost sicer skrbi za dokumentiranje in zaščito registriranih najdišč, v nacionalni bazi Askeladden pa je trenutno evidentiranih približno 150.000 lokacij. Strokovnjaki so prepričani, da je to le delček vsega, kar se še skriva v pokrajini.
