Kmalu bo minilo eno leto od tragične nesreče.
Sodišče v Novem Sadu je v četrtek zavrnilo predlog državnega tožilstva za odreditev pripora 13 obtoženim za lansko zrušenje nadstreška na tamkajšnji železniški postaji. Med obtoženimi je tudi nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić. Sodišče je za Vesića odredilo hišni pripor, za druge obtožene je ta ukrep podaljšalo.
Tožilstvo je obtožnico proti 13 osumljenim za padec nadstreška ponovno vložilo v torek, potem ko je sodišče zahtevalo dopolnitev prvotno vložene obtožnice iz decembra lani. Novosadsko višje sodišče je za Vesića v četrtek odredilo trimesečni hišni pripor. Ukrep zajema elektronski nadzor ter prepoved uporabe telefona in interneta ter sprejemanje drugih ljudi v stanovanje, so sporočili s sodišča. Za preostalih 12 obtoženih je podaljšalo hišni pripor za tri mesece.
Obtožnica Vesiću, nekdanji direktorici podjetja Infrastruktura železnice Srbije Jeleni Tanasković in še 11 osebam, med katerimi so tudi projektanti, izvajalci gradbenih del in nadzorniki, očita dejanja zoper splošno varnost.
Obtoženi so kaznivih dejanj, ki so omogočila uporabo železniške postaje, čeprav so potekala gradbena dela in za ta objekt ni bilo izdano uporabno dovoljenje, kaznivo dejanje, povezano s predhodnim neustreznim vzdrževanjem konstrukcije postaje, ter kazniva dejanja v fazi projektiranja in izvajanja del med prenovo.
Vesić se po poročanju portala N1 Srbija sicer že od začetka avgusta zdravi v eni od beograjskih bolnišnic. V bolnišnico je bil sprejet dan pred veliko policijsko akcijo v okviru finančne preiskave obnove železniške postaje v Novem Sadu in posodobitve železniške proge od Novega Sada do Madžarske. Gre za ločeno preiskavo zoper Vesića, še enega nekdanjega gradbenega ministra Tomislava Momirovića in več drugih zaradi suma korupcije, pri čemer naj bi državni proračun oškodovali za 115 milijonov dolarjev (99,5 milijonov evrov).
Srbijo so po zrušenju nadstreška na novosadski železniški postaji 1. novembra lani, v katerem je umrlo 16 ljudi, zajeli množični protesti. Protestniki zahtevajo odgovornost in pravico za žrtve, protesti pa so prerasli tudi v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava v državi.
