Arheologi odprli grob in obstali v smrtni tišini: starodavno okostje razkrilo presunljivo zgodbo, ki spreminja naš pogled na človeštvo

18. 12. 2025, 19:30 | E. Č.
Arheologi odprli grob in obstali v smrtni tišini: starodavno okostje razkrilo presunljivo zgodbo, ki spreminja naš pogled na človeštvo (foto: Profimedia)
Profimedia

Ko so arheologi naleteli na 6000 let staro okostje, niso pričakovali, da se bo pred njihovimi očmi odvila neverjetna zgodba mladeniča, ki je na glavo postavil marsikaj, kar smo doslej vedeli o zgodovini človeštva.

Arheologi so v Bolgariji odkrili izjemno redek in ganljiv dokaz o življenju prazgodovinskih skupnosti: okostje 6000 let starega mladeniča, ki je kljub smrtonosnim ranam po napadu leva živel še vsaj dva do tri mesece. Študija, objavljena v Journal of Archaeological Science razkriva izjemno osebno zgodbo, ki je še kako dragocen vpogled v človeško solidarnost ene najstarejših evropskih skupnosti.

Najstnik, star med 16 in 18 let, je bil po mnenju raziskovalcev najverjetneje napaden med lovom. Analiza lobanje je odkrila dve izraziti ugrizni poškodbi, ki sta bili primerjani z zobovjem različnih plenilcev: od medvedov do velikih mačk. Oblika ran je raziskovalce usmerila k nedvoumnemu zaključku: napadalec je bil lev, ki je v prazgodovinskem obdobju še naseljeval dele vzhodne Evrope.

Študija opisuje, kako je lev mladeniča najprej zrušil na tla, nato pa ga večkrat ugriznil. Eden od ugrizov je bil tako močan, da je v lobanjo vtisnil sled levjega mesarskega zoba carnassial, specializiranega za trganje mesa. Poškodbe so najverjetneje predrle možganske ovojnice in povzročile resno nevrološko okvaro, ki bi ga lahko delno ohromila in mu otežila hojo.

Pod Bermudi našli nenavadno strukturo. "Kaj takega ne obstaja nikjer drugje"

Toda najbolj izjemna ugotovitev ni v naravi napada, temveč v tem, kar je sledilo. "Njegovo preživetje in zacelitev ran nakazujeta, da je bil deležen dolgotrajne oskrbe in družbene podpore," navajajo avtorji študije. Preživetje tako hudih poškodb v obdobju brez medicine pomeni, da je skupnost skrbela zanj, ga hranila, negovala in varovala. Arheologi poudarjajo, da to priča o presenetljivo razviti družbeni strukturi skupnosti v pozni eneolitiki, ki je očitno cenila svoje člane, tudi ko niso mogli več aktivno prispevati.

Najdba tako razkriva več: ne le prisotnost levov v regiji pred tisočletji, temveč tudi človeško empatijo, ki je bila – kot kaže – nepogrešljiv del življenja že davno pred nastankom civilizacij.

Težko jih je pretentati: to so 3 horoskopski znaki, ki v hipu vedo, da lažete (imajo močno intuicijo)