Pod enim najbolj znanih delov današnjega Pariza so gradbinci naleteli na osupljivo najdbo, ki bi lahko na glavo postavila vse, kar smo doslej vedeli o francoski prestolnici.
Povsem običajen gradbeni poseg pri bolnišnici Hotel-Dieu v Parizu je pripeljal do arheološkega odkritja, ki bi lahko pomagalo razrešiti eno od dolgoletnih ugank francoske prestolnice. Na otoku Ile de la Cite, v samem zgodovinskem središču Pariza, so odkrili ostanke približno 22 metrov dolgega zidu iz kamna in lesa ter galsko sulično ost.
Najdbe so pritegnile posebno pozornost, ker spominjajo na utrdbe iz pozne železne dobe, kakršne je v svojem opisu galskih vojn omenjal rimski vojskovodja Julij Cezar. Francosko ministrstvo za kulturo je odkritje označilo za velik preboj, saj bi lahko pomembno vplivalo na dolgoletno razpravo o lokaciji starodavne Lutecije, naselbine, iz katere se je pozneje razvil Pariz.
Na območju so našli tudi sledove gorenja, zoglenela semena in ostanke uničene lesene stavbe. Prav ogenj bi lahko predstavljal enega najzanimivejših delov zgodbe, saj se ujema z opisom dogodkov, ki ga je pred več kot dvema tisočletjema zapisal Cezar.
Po njegovem poročilu naj bi namreč Galci ob približevanju rimskih čet požgali Lutecijo in jo nato zapustili. Za zdaj seveda ni mogoče z gotovostjo trditi, da arheologi gledajo neposredno sled prav tega dogodka, toda časovna umestitev in značilnosti najdb so dovolj zanimive, da so znova odprle staro razpravo.
Dolgo namreč ni bilo samoumevno, da je galska Lutecija stala prav na Ile de la Cite. Del raziskovalcev je njeno prvotno središče iskal drugje, predvsem na območju današnjega Nanterra v pariškem predmestju, kjer so že prej odkrili pomembne sledove galske poselitve. Nove najdbe pod Hotel-Dieujem pa nekaterim strokovnjakom ponujajo precej močnejši argument, da je bilo pomembno naselje že v pozni železni dobi vendarle tudi na otoku, ki danes predstavlja geografsko in zgodovinsko srce Pariza.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile povezavo med zidom, požarom in naselbino iz Cezarjevega obdobja, gradbišče ob pariški bolnišnici ne bo razkrilo zgolj še enega koščka antične preteklosti. Pomagalo bi lahko odgovoriti na precej večje vprašanje: ali se je zgodba Pariza res začela tam, kjer že stoletja bije njegovo srce.
