Več kot tisoč let po smrti enega najvplivnejših ljudi v zgodovini človeštva ostaja odprto vprašanje, kje se v resnici konča njegova zgodba. Nova raziskovalna sled vodi na povsem nepričakovan kraj.
Že več kot sto let zgodovinarji in arheologi poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo s posmrtnimi ostanki Alfreda Velikega, enega najpomembnejših angleških vladarjev. Zdaj britanski raziskovalec Graham Phillips trdi, da je našel odgovor: kosti naj bi ležale pod povsem običajnim parkiriščem v Winchestru! "Presenetljivo je, da so, podobno kot kosti kralja Riharda III., tudi Alfredove pod parkiriščem," je za BBC dejal Phillips.
Alfred Veliki je bil kralj Wessexa med letoma 871 in 899. Velja za enega najuspešnejših zgodnjih angleških vladarjev, saj je uspešno branil svoje kraljestvo pred vikinškimi vpadi, utrdil številna mesta z obrambnimi obzidji, spodbujal izobraževanje in postavil temelje prihodnji združitvi Anglije.
Čeprav je njegova zgodovinska zapuščina dobro dokumentirana, je bila usoda njegovih posmrtnih ostankov skozi stoletja precej bolj zapletena. Po smrti leta 899 so Alfreda najprej pokopali v winchestrski stolnici Old Minster. Kasneje je njegov sin Edvard Starejši dokončal gradnjo nove stolnice New Minster in očetove ostanke preselil tja.
Okoli leta 1110 so kraljeve posmrtne ostanke znova premestili, tokrat v opatijo Hyde Abbey, kjer je bil Alfred pokopan med svojo ženo in sinom pred glavnim oltarjem. Tam so ostali vse do časa kralja Henrika VIII., ki je med letoma 1536 in 1540 ukinil številne katoliške samostane. Čeprav je bila opatija razpuščena, kraljeve grobnice sprva niso bile uničene. Prava skrivnost se začne šele leta 1788, ko so na območju nekdanje opatije zgradili delovno ustanovo in zapor. V 60. letih 19. stoletja je starinar John Mellor trdil, da je med izkopavanji našel Alfredove kosti. Te je prodal, nato pa so jih znova pokopali v neoznačenem grobu pri cerkvi svetega Bartolomeja.
Toda leta 2013 so arheologi univerze v Winchestru skupaj s projektom Hyde900 opravili radiokarbonsko analizo teh ostankov. Rezultati so pokazali, da kosti pripadajo najmanj šestim različnim posameznikom, ki so umrli najmanj dve stoletji po Alfredovi smrti. Domnevne kraljeve kosti tako niso mogle pripadati njemu. "Če niso bile Alfredove, sem želel ugotoviti, kaj se je z njimi v resnici zgodilo," pojasnjuje Phillips, ki je raziskovanju posvetil več kot deset let.
Po njegovih besedah je v arhivu univerze v Cambridgeu našel članek iz leta 1800, ki opisuje, kako so med gradnjo zapora izkopali človeške kosti. Prispevek vsebuje tudi zemljevid z označeno lokacijo, kjer naj bi jih nato ponovno pokopali. Danes se na tem mestu nahaja parkirišče. Phillips si zdaj želi, da bi območje pregledali z neinvazivnim georadarskim skeniranjem, ki bi lahko pokazalo, ali se pod asfaltom res skrivajo človeški ostanki.
Njegove teorije za zdaj ni neodvisno potrdila niti podprla univerza v Winchestru. Zgodovinarka Katherine Weikert z omenjene univerze poudarja, da srednjeveška zgodovina še vedno vzbuja veliko zanimanja in da je vsaka nova raziskava Alfreda Velikega dobrodošla, vendar opozarja, da je treba morebitne zaključke znanstveno preveriti. Ob tem obstaja še ena zanimiva možnost. Osteoarheologinja Katie Tucker z univerze v Winchestru je ponovno pregledala človeške ostanke, ki so jih v 90. letih prejšnjega stoletja izkopali na območju opatije Hyde Abbey. Med njimi je našla medenično kost, odkrito prav na mestu glavnega oltarja.
Radiokarbonska analiza univerze v Oxfordu jo je datirala v obdobje med letoma 895 in 1017, osteološke raziskave pa kažejo, da je pripadala moškemu, staremu med 26 in 45 let. Po mnenju raziskovalcev je najbolj verjetna razlaga, da kost pripada bodisi Edvardu Starejšemu bodisi prav Alfredu Velikemu. Tako skrivnost zadnjega počivališča enega največjih angleških kraljev ostaja odprta. Morda se odgovor res skriva pod asfaltom parkirišča, morda pa že desetletja leži med arheološkimi najdbami iz nekdanje opatije. Dokončen odgovor bodo lahko prinesle šele nove raziskave.
