Iz globin jam je pred desetletji na svetlobo prišla skrivnost, ki še danes buri domišljijo arheologov. In zdi se, da bo ena od njenih največjih ugank ostala nerešena še dolgo, dolgo časa.
Mednarodna skupina raziskovalcev začenja obsežen petletni projekt, s katerim želijo dokončno razjasniti izvor znamenitih mrtvomorskih zvitkov. Čeprav bodo z najsodobnejšimi metodami analizirali 250 vzorcev iz zbirke, bo eden od najbolj skrivnostnih dokumentov ostal zunaj raziskave. Gre za edini zvitek, ki ni napisan na pergamentu ali papirusu, temveč na bakru, in hkrati edini, ki naj bi predstavljal zemljevid do ogromnega skritega zaklada.
Evropski raziskovalni svet je projektu Tracing Scribes and Scrolls, ki ga vodi profesor Mladen Popović z univerze v Groningenu, namenil 2,5 milijona evrov. Raziskovalci bodo v sodelovanju z izraelskim uradom za starine združili kemijske analize, umetno inteligenco, paleografijo in kodikologijo, da bi ugotovili, kje so bili mrtvomorski zvitki izdelani, prepisani ali pripravljeni.
Mrtvomorske zvitke so med letoma 1947 in 1956 odkrili beduinski pastirji v enajstih jamah v bližini Kumrana ob obali Mrtvega morja. Med njimi so najstarejši znani prepisi številnih knjig hebrejske Biblije ter obsežna zbirka judovskih verskih in literarnih besedil. Danes zbirka obsega več tisoč fragmentov, vendar znanstveniki še vedno ne vedo z gotovostjo, kje so nastali.
"Raziskava bo ustvarila doslej najobsežnejšo zbirko podatkov o kemijski sestavi vzorcev mrtvomorskih zvitkov. V zadnjih letih smo ugotovili, da nam materiali sami – pergament, papirus in črnilo – razkrivajo ogromno skritih informacij, ki so bile več kot dva tisoč let ohranjene v fragmentih rokopisov," je pojasnila Ilit Cohen-Ofri iz izraelskega urada za starine.
Toda med vsemi zvitki eden že desetletja izstopa. Leta 1952 so arheologi v eni od jam odkrili bakreni zvitek. Ker je bil tesno zvit in zaradi starosti izjemno krhek, so raziskovalci potrebovali kar pet let, da so našli način, kako ga odpreti. Nazadnje so ga previdno razrezali na posamezne trakove. Ko so besedilo uspeli prebrati, jih je čakalo veliko presenečenje. To ni bilo versko besedilo ali del hebrejske Biblije, temveč nekaj povsem drugega: zemljevid zaklada!
Prvi zapis je bil jasen: "V trdnjavi v dolini Ahor, štirideset komolcev pod stopnicami proti vzhodu: skrinja z denarjem in njena vsebina, težka sedemnajst talentov." Besedilo opisuje velike količine zlata, srebra, kovancev in dragocenih posod, vendar je hkrati polno skrivnosti. Čeprav je napisano v hebrejščini, vsebuje številne izraze, ki jih raziskovalci ne poznajo iz nobenega drugega starodavnega besedila. Poleg tega številnih omenjenih krajev danes ni mogoče zanesljivo določiti oziroma morda sploh ne obstajajo več.
Strokovnjaki zato še vedno ne vedo, komu je zaklad pripadal. Ena najverjetnejših teorij pravi, da gre za tempeljski zaklad, skrit tik pred uničenjem Jeruzalema leta 70 našega štetja. Nekateri ga povezujejo celo z drugim jeruzalemskim templjem, drugi menijo, da je pripadal verski skupnosti v Kumranu. Po mnenju profesorice Joan Taylor s King's Collegea v Londonu obseg opisanega bogastva presega premoženje posameznika ali manjše skupnosti. "Zaklad je tako velik, da je najverjetneje pripadal templju," je zapisala že leta 2019.
Po besedilu naj bi bilo bogastvo skrito na 61 oziroma 64 različnih lokacijah. Raziskovalci domnevajo, da izbira bakra ni bila naključna. Za razliko od pergamenta ali papirusa je bakrena plošča izjemno odporna proti propadanju. Tisti, ki so zaklad skrili, so očitno želeli, da bi zemljevid preživel stoletja, tudi če bi bili oni sami že zdavnaj pozabljeni.
Toda kljub desetletjem raziskav in številnim odpravah zaklada še nihče ni našel. Morda zemljevid opisuje skrivališča, ki nikoli niso bila uporabljena. Morda je bilo bogastvo že zdavnaj odkrito. Obstaja pa tudi možnost, ki najbolj buri domišljijo: da se na več kot šestdesetih neznanih lokacijah še danes skriva eden največjih zakladov antičnega sveta ...
