Tudi Lidl in E.Leclerc sta z izdelkom za le 29 centov poskrbela za pravo vstajo v pekovski industriji.
Na začetku novega šolskega leta so trgovske verige Lidl, Aldi in E.Leclerc v Franciji začele ponujati bagete po neverjetno nizki ceni – zgolj 0,29 evra. To je več kot 80 centov manj od povprečne cene v tradicionalnih pekarnah, kjer bageta običajno stane okoli 1 evro. Ukrep je sprožil val ogorčenja med francoskimi peki, ki opozarjajo, da takšne cene ogrožajo njihovo delo in kakovost kruha.
Dominique Anract, predsednik nacionalne konfederacije francoskih pekov, je za medije poudaril, da gre pri teh cenah predvsem za tržno potezo in "vabo za privabljanje kupcev", pri čemer trpi predvsem kakovost izdelka. Kot pravi, bagete iz diskontov niso primerljive z izdelki pekarn, kjer uporabljajo lokalno moko, dolg proces gnetenja in fermentacije ter pečejo kruh na kraju samem. "V pekarnah kruh oblikujejo ljudje, v diskontih pa stroji," je dejal in opozoril, da je v Franciji približno 34.000 pekarn, ki delujejo na povsem drugih načelih kot industrijska proizvodnja.
Na očitke se je odzval Michel-Edouard Leclerc, predsednik verige E.Leclerc, ki je že leta 2022 uvedel prodajo baget za 29 centov. Na svojem blogu je zapisal, da je njihova naloga "narediti potrošnjo dostopno", in dodal, da nizka cena bagete ne izključuje ponudbe kakovostnejših linij kruha. Poudaril je, da promocija nikoli ni bila sporna z vidika zakonodaje, a priznava, da jih je kmetijski sektor (FNSEA) zaradi tega označil za "slabo seme", saj takšna cenovna politika ruši verigo vrednosti od pridelovalca do kupca.
Po besedah pekov fiksni stroški, kot so energija, voda in najemnine, predstavljajo približno 20 odstotkov cene bagete. Na koncu jim ob vsakem prodanem hlebčku ostane le od 5 do 7 centov marže. Zato se bojijo, da bo dolgoročno preživetje tradicionalnih pekarn ogroženo, predvsem pri mlajših generacijah, ki kruh vse pogosteje kupujejo le še v supermarketih. "Ne bi bilo prav, da mladi začnejo verjeti, da je to, kar dobijo v diskontih, res pravi kruh," opozarja Anract.
Razkorak med diskontnimi verigami in obrtniškimi pekarnami se bo po vsej verjetnosti še poglabljal. Potrošniki v času draginje sicer cenijo nižje cene, a peki opozarjajo, da se za temi številkami skriva vprašanje ohranjanja tradicije, kakovosti in lokalne proizvodnje. Polemika o bageti za 29 centov tako presega zgolj ceno, gre za vprašanje, kakšno vrednost bo družba v prihodnje pripisovala kruhu, enemu svojih osnovnih živil.
