Pes je bil vsak dan zaprt na balkonu, njegov lajež pa so slišali vsi daleč naokoli.
Življenje v večstanovanjskih stavbah zna biti zahtevno, če sosedje nimajo posluha drug za drugega in ne živijo v medsebojnem razumevanju.
Pogosto se zgodi, da način življenja enega vpliva na druge ter moti njihovo zasebnost in mir. Nekaterim gre v nos glasno nabijanje glasbe v času, ko se večina že odpravlja k počitku, drugim nočne aktivnosti, tretjim kajenje na balkonu, četrtim pa oglašanje živali.
Zagreb.info tako poroča o domačinki, ki jo je oglašanje sosedovega psa dolgo časa spravljalo ob živce. "Imela sem problem s psom v stanovanju nad svojim, ki je bil ves čas zaprt na balkonu. Pes je brez prestanka divjal in spuščal krvoločne zvoke. Ko sta lastnika šla v službo, je bil pes zunaj, noter pa je hodil le za stranišče. Poklicala sem policijo, a sprva niso hoteli ukrepati, češ da gre za žival … dokler jim nisem nesla telefona na balkon, da poslušajo, kaj se dogaja, vse pa sem tudi posnela," je povedala za omenjeni medij.
Morda vas zanima tudi:
- Znanstveniki mislili, da so odkrili izvor psov: ko so dobili rezultate raziskave, so ostali brez besed
- 84-letnica umrla zaradi več ugrizov psov, policija ovadila 50-letnika
"Soseda me od takrat noče niti pozdraviti"
Na koncu je policija le posredovala. "Prišli so večkrat in obvestili tudi veterinarsko inšpekcijo. Pes je potem odšel nekam na podeželje. Soseda me od takrat noče več niti pozdraviti, a vem, da sem naredila prav, saj je bilo res mučno, motilo je celo stanovalce v sosednji stavbi, a nihče ni hotel klicati policije, razen neke gospe, ki sem jo celo prosila, naj jih že pokliče. To je bilo čisto motenje javnega reda in miru," je dodala.
Čeprav gre za primer iz sosedstva, se take in podobne zdrahe vsak dan dogajajo tudi pri nas. Vsak stanovalec ima svoje pravice in na voljo so različni načini, kako reševati tovrstne težave.
Prvi korak je vedno miren pogovor s sosedom o hrupu in možnih rešitvah. Če to ne pomaga, imate glede na naravo težave pravico poiskati pomoč ustreznih organov. Če hrup nastaja zaradi del, se je treba držati hišnega reda, ki določa časovna obdobja, ko so gradbena ali glasna dela prepovedana.
Če gre za moteče vedenje, ki ima znake kršitve javnega reda in miru, lahko obvestite policijo. Ta bo ugotovila, ali gre za prekršek, in po potrebi ukrepala. Dokazi so ključni – najboljši so pričanja več oseb in posnetki, ki lahko služijo kot dokazno gradivo.
Kaj pravi slovenska zakonodaja?
V Sloveniji je vprašanje hrupa urejeno predvsem z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Zakon o varstvu javnega reda in miru v 8. členu prepoveduje hrup med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj. Za kršitve je predpisana globa.
Zakon o varstvu pred hrupom določa mejne vrednosti dovoljenega hrupa in daje pooblastila inšpekcijam za ukrepanje. Če menite, da gre za preseganje dovoljenih ravni, se lahko obrnete na pristojno inšpekcijo.
Stanovanjski zakon omogoča tudi ukrepe proti lastnikom ali najemnikom, ki s svojim ravnanjem povzročajo nevzdržno bivanje drugim (npr. sprožitev postopka odpovedi najemne pogodbe ali izključitev iz etažne lastnine, če za to obstajajo zakonski pogoji).
Če opozorila, posredovanja policije in inšpekcij ne zaležejo, lahko prizadeti sproži sodni postopek, v katerem predloži dokazno gradivo (posnetke, pričanja, zapisnike policije).
