Arheologi niso mogli verjeti svojim očem: sredi pustinje so naleteli na nekaj izjemnega in predvsem večjega od vsega, kar so tam poznali pred tem.
Na vetrovni planoti v severovzhodnem Kazahstanu so arheologi odkrili nekaj, kar so sprva imeli za povsem navadno naselbino. A ko so začeli kopati globlje, so naleteli na presenečenje, ki presega vse dosedanje predstave o življenju starodavnih stepskihljudstev.
Na območju, ki ga domačini danes imenujejo "Mesto sedmih sotesk", so raziskovalci odkrili izjemno dobro ohranjeno bronastodobno proto-mesto Semijarka, staro okoli 3600 let. Njegova površina meri kar 140hektarjev, kar je štirikrat več kot katerakoli znana naselbina iz tistega obdobja na tem območju.
"To odkritje popolnoma spreminja naše razumevanje civilizacij, ki so nekoč naseljevale stepo," pravi dr. Miljana Radivojević z univerze CollegeLondon in dodaja: "Pokazalo se je, da so bila nomadska ljudstva sposobna graditi trajne, dobro organizirane naselbine, v središču katerih je cvetela metalurgija." Semijarka je bila zgrajena na vzpetini nad rekoIrtiš, torej na strateškem položaju, s katerega so prebivalci lahko nadziralitrgovske poti ob reki. Droni in izkopavanja so razkrili dve dolgi vrsti utrjenih zemeljskihnasipov, ki sta obdajali manjše zgradbe iz surove opeke, verjetno družinske domove.
Središče mesta je zasedala monumentalna zgradba, približno dvakrat večja od drugih. Po mnenju raziskovalcev je služila obrednim ali upravnim namenom: morda je bila prav tam prva oblika mestne oblasti v stepi. Južno od nasipovso odkrili pravo zakladnico kovinskih predmetov, rud in taline (dokaz, da je bilo mesto središče obdelave kovin, predvsem bakra in kositra, iz katerih so izdelovali bron), torej kovino, ki je zaznamovala svojo dobo in pospešila razvoj trgovine ter orožja.
Metalne rude so prihajale z Altajskih gora, kjer se stikajo današnje meje Kazahstana, Rusije, Mongolije in Kitajske. Zaradi svoje lege ob reki in dostopa do rudnih nahajališč je Semijarka najverjetneje postala pomembno trgovsko središče bronaste dobe, pravi arheolog Dan Lawrence z univerze v Durhamu.
"Obseg in struktura naselbine sta nekaj, česar na območju stepe še nismo videli. Gre za pravo mesto, veliko, načrtovano in napredno," poudarja Lawrence. Najdbe dokazujejo, da so starodavne skupnosti na območju današnjega Kazahstana že pred tisočletji razvile visoko raven organizacije in tehnologije, ki bi jih lahko primerjali z zgodnjimi urbanimi kulturami Mezopotamije in Egipta.
Arheologi bodo raziskave nadaljevali, saj najdbe nakazujejo, da je Semijarka morda igrala vlogo središča bronaste civilizacije na Evrazijski stepi, kar pomeni, da bi lahko šlo za manjkajoči člen med nomadskimi plemeni in prvimi urbanimi skupnostmi sveta. "Vsak kos kovine, vsaka opeka in vsak zid nam pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki niso bili le nomadi, temveč graditelji, obrtniki in trgovci," Miljana dodaja Radivojević.
