Danes so tam plaže, hoteli in ena najbolj prepoznavnih turističnih obal, toda projekcije za konec stoletja kažejo, da bi se meja med kopnim in morjem na tem območju lahko občutno premaknila.
Podnebne spremembe bodo v prihodnjih desetletjih spreminjale obalne dele sveta, med območji, kjer bi lahko bile posledice zelo opazne, pa je tudi priljubljeno mehiško letovišče Cabo San Lucas, ki vsako leto privabi tudi številne največje svetovne zvezdnike. Projekcije kažejo, da bi se lahko morska gladina na tem območju do leta 2100 zvišala za približno 67 centimetrov.
Več različnih dejavnikov
Na podatek je opozorila Antonina Ivanova Boncheva, profesorica in raziskovalka na avtonomni univerzi Baja California Sur (UABCS) ter članica medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). O posledicah podnebnih sprememb je pred kratkim govorila na srečanju s skupino Grupo Madrugadores de Los Cabos.
Projekcija ne pomeni, da se bo morska gladina na prav vsakem delu obale zvišala za natanko 67 centimetrov. Gre za ocenjeno vrednost, dejanske lokalne posledice pa se lahko razlikujejo. Ponekod bi bil dvig oziroma njegov vpliv lahko večji, drugod manjši. Ena najbolj neposrednih posledic bi bilo poplavljanje nekaterih plaž in nizko ležečih obalnih območij.
V prihodnosti bi lahko bila kombinacija različnih dejavnikov še pomembnejša od samega postopnega dviga povprečne morske gladine. Segrevanje podnebja prispeva k taljenju ledenikov in ledenih plošč, segrevanje oceanov pa povzroča tudi toplotno raztezanje vode. Oboje prispeva k zviševanju globalne morske gladine. Ob močnem deževju, spremenjenih vodotokih in drugih vremenskih dogodkih pa se lahko nevarnost poplav na posameznih območjih še poveča.
"Morska gladina predstavlja veliko tveganje. Ko imamo deževje, se nevarnost še poveča, hkrati pa padavine spreminjajo tokove hudournikov. Ko se ti dejavniki združijo z višjo morsko gladino, je lahko vpliv poplav precej večji," je opozorila raziskovalka. Posledice zato ne bi bile omejene zgolj na nekaj metrov plaže. Po njenih besedah bi lahko morje postopoma posegalo na območja obalnega pasu in se približalo tudi že pozidanim predelom, med drugim hotelom in drugi turistični infrastrukturi.
Več kot zgolj zanimiv pogled v prihodnost
Posebej občutljiva so nizko ležeča območja. Ivanova Boncheva je opozorila tudi na projekcije za območji Centenario in Chametla, kjer naj bi interaktivni scenariji za leti 2035 in 2050 kazali na možnost obsežnega poplavljanja. Pri takšnih ocenah pa ni pomemben zgolj dvig morja zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb. Raziskovalka poudarja, da je treba upoštevati tudi padavine in spreminjanje vodnih tokov, saj se lahko več dejavnikov pojavi hkrati in močno poveča obseg poplav.
Prav zato projekcije niso več zgolj zanimiv pogled v oddaljeno prihodnost. Po besedah Ivanove Boncheve jih že vključujejo v nove karte oziroma atlase tveganj, s katerimi želijo preprečiti gradnjo na območjih, za katera se pričakuje, da bodo v prihodnosti postala izraziteje ranljiva. Podatke je mogoče raziskovati tudi z orodjem NASA Sea Level Projection, ki omogoča pregledovanje in prenos projekcij prihodnjih sprememb morske gladine na različnih lokacijah po svetu.
Orodje temelji na znanstvenih projekcijah IPCC, organa Združenih narodov, ki ocenjuje znanstvena spoznanja o podnebnih spremembah, njihovih posledicah in prihodnjih tveganjih. IPCC pri svojem delu pregleduje obsežno znanstveno literaturo in pripravlja konsenzne projekcije prihodnjih sprememb morske gladine po svetu glede na različne možne scenarije prihodnjih izpustov in segrevanja.
