Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, saj je povprečna globalna temperatura prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven.
Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak je nuja, je ob podatku, da je bilo leto 2024 najtoplejše v zgodovini meritev, povedal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo. Da je nujno ukrepati, se je strinjal tudi Mauro Facchini z Evropske komisije.
Povprečna globalna temperatura prvič presegla ključni prag 1,5 stopinje Celzija
Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, kažejo danes objavljeni podatki Copernicusa.
Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb je zvišanje globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija primerjala z zvišanjem telesne temperature človeka. Ta običajno znaša okoli 37 stopinj Celzija, pri čemer pa se telo že ob zvišanju temperature na 39 stopinj zelo krčevito odzove.
Podobno je z zvišanjem globalne temperature zraka za 1,5 stopinje, kar se ne zdi veliko, a bi po besedah Burgess lahko povečalo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so požari, vročinski valovi, huda neurja in poplave.
Prilagajanje podnebnim spremembam postaja nujno
Ti vremenski pojavi se po navedbah direktorja službe Buontempa krepijo že zdaj. "Naši tradicionalni sistemi soočanja in odzivanja na ekstremne dogodke so na robu zmogljivosti. Zato prilagajanje ni več izbira, ampak je nuja," je poudaril.
"Kot družba lahko gradimo na podatkih, ki jih imamo, ter razvijemo storitve in sisteme zgodnjega opozarjanja, ki nas lahko zaščitijo. Potrebna orodja, podatke in vire že imamo," je dejal. S tem, da se je treba prilagoditi na podnebne spremembe, če želimo zmanjšati njihove posledice za vsakdanje življenje, se je strinjal tudi Mauro Facchini, ki na Evropski komisiji skrbi za izvajanje programa Copernicus.
Seveda pa si je treba prizadevati tudi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so glede na ugotovitve službe za spremljanje podnebnih sprememb glavni razlog za ekstremne temperature.
Cilj EU tako ostaja podnebna nevtralnost leta 2050, komisija pa bo predlagala 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. "Tako družba kot odločevalci morajo razumeti nujnost in ukrepati," je povedal Facchini.
Novo na Metroplay: "V vsakem žanru najdeš dobre in slabe pesmi." | Raiven