Na robu sveta so znanstveniki na raziskovalni ladji Polarstern naleteli na nekaj, kar so človeške oči uzrle sploh prvič v zgodovini človeštva.
V času satelitov in natančnih zemljevidnih kart se zdi ideja o nikdar videnem in odkritem otoku skoraj nemogoča. A prav to se je zgodilo v ledenih vodah Weddellovega morja ob Antarktiki, kjer so znanstveniki po naključju naleteli na neznano kopno, ki se je desetletja skrivala pred očmi sveta.
Odkritje ni bilo načrtovano. Nemška raziskovalna ladja Polarstern je februarja letos odplula na odpravo, namenjeno proučevanju oceanskih tokov. Na krovu je bilo 93 znanstvenikov in članov posadke, ki pa so jih kmalu presenetile silovite nevihte južnega oceana. Da bi se jim izognili, so se usmerili proti obali otoka Joinville, kjer naj bi našli zavetje.
Na zemljevidih je bilo območje označeno le z nejasnim opozorilom o "neraziskanih nevarnostih za plovbo". Nihče ni natančno vedel, kaj to pomeni. Prav ta nejasnost pa je vzbudila radovednost strokovnjaka za morsko kartiranje Simona Dreutterja.
Ko je z mostu ladje pogledal proti horizontu, je opazil nekaj, kar je sprva delovalo kot umazan ledeni blok. A bližji pogled je razkril nekaj drugega. "Videli smo ‘ledenik’, ki je bil videti nekoliko nenavadno. Ko smo se približali, smo spoznali, da gre za skalo. Takrat je postalo jasno, da imamo pred seboj otok," je pojasnil.
Ekipa se ni zanašala le na vizualni vtis. S pomočjo naprednega sonarnega sistema so podrobno pregledali morsko dno, dron pa je posnel območje iz zraka. Rezultati so potrdili: pred njimi je bil pravi otok, dolg približno 130 metrov in širok 50 metrov, ki se dviga 16 metrov nad morsko gladino.
Ostaja pa ključno vprašanje: kako je lahko takšna kopenska masa ostala neopažena? Ena od razlag je, da se je dolga leta skrivala pod ledom in snegom ter bila videti kot del ledene pokrajine. Druga možnost pa je, da jo je šele nedavno razkrilo taljenje ledu. Znanstveniki verjamejo, da ima pri tem pomembno vlogo podnebne spremembe. Od leta 2017 se količina poletnega ledu v severozahodnem delu Weddellovega morja močno zmanjšuje. Topla površinska voda pospešuje taljenje, kar spreminja celotno pokrajino in razkriva prej skrite dele sveta.
Raziskave so pokazale tudi povečano količino sladke vode, ki nastaja zaradi taljenja ledu in se meša s slano morsko vodo. Led je vse tanjši, njegova struktura pa vse bolj nestabilna, kar dodatno spreminja občutljiv polarni ekosistem.
Novoodkriti otok za zdaj še nima imena. Postopek njegove uradne uvrstitve na zemljevide je dolgotrajen in vključuje mednarodne strokovne komisije. A koordinati sta že zabeleženi v globalnih bazah podatkov, kar pomeni, da bo to nekoč nevidno kopno kmalu dobilo svoje mesto na svetovnih kartah. Po pomorski tradiciji bodo prav odkritelji predlagali ime, zato posadka Polarsterna že razmišlja o tem, kako poimenovati svoj nepričakovani "ulov".
