Posledice globalnega segrevanja smo očitno podcenili. Bo človeštvo izumrlo?

Če se bodo temperature dvignile bolj od predvidevanj ali povzročile verižno reakcijo (ali oboje), bi bile lahko posledice za nas katastrofalne. Mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze v Cambridgeu svari, da se mora svet začeti pripravljati na "podnebno končnico".

V najboljšem primeru bomo izgubili 10 odstotkov populacije, v najslabšem bomo izumrli.

"Razlogov, zakaj bi podnebne spremembe lahko povzročile katastrofo, je ogromno," pojasnjuje glavni avtor dr. Luke Kemp s Centra za preučevanje eksistencialnih tveganj. "Igrale so vlogo v vseh množičnih izumrtjih. Zaradi njih so padali imperiji, oblikovale so zgodovino. Celo naš sodobni svet je prilagojen specifični podnebni niši."

Pot v pogubo ni omejena le na neposreden vpliv visokih temperatur  

Ekstremni vremenski pojavi so le vrh ledene gore. Za njimi pridejo finančne krize, konflikti, izbruhi novih bolezni. Vse to za sabo potegne še druge težave in otežuje okrevanje po katastrofah. Kemp in njegovi kolegi vztrajajo, da so posledice dviga temperatur za 3 stopinje Celzija veliko preslabo raziskane.

Njihovi modeli kažejo, da bosta na območjih z visoko vročino (letno povprečje nad 29 ˚C) leta 2070 živeli že 2 milijardi ljudi.

Ti deli sveta niso le med najgosteje poseljenimi, ampak so tudi politično zelo nestabilni. Za primerjavo, trenutno na območjih s povprečno letno temperature 29 ˚C živi okrog 30 milijonov ljudi.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by NASA Climate Change (@nasaclimatechange)

"Leta 2070 bodo temperature, družbene in politične posledice neposredno vplivale na dve jedrski velesili in sedem strogo varovanih laboratorijev, v katerih hranijo najnevarnejše patogene organizme," dodaja soavtor Chi Xu z Univerze v Nanjingu.

V ozračju še nikoli ni bilo toliko ogljikovega dioksida

Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) smo na pol poti do tega, da bo atmosferska koncentracija ogljikovega dioksida dvakrat višja kot pred industrijsko revolucijo. Takšen dvig bi pomenil 18-odstotno možnost, da se bo planet segrel za več kot 4,5 stopinje.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by NASA Climate Change (@nasaclimatechange)

A Kemp opaža, da se IPCC v svojih poročilih vedno bolj ukvarja z nižjimi dvigi temperatur. Tudi sicer ugotavlja, da so ekstremni temperaturni scenariji izrazito slabo raziskani glede na to, kako zelo verjetni so. Zato meni, da bi se morali redno lotiti "štirih jezdecev" podnebne krize:

• lakote in nedohranjenosti,
• ekstremnega vremena,
• spopadov in vojn,
• nalezljivih bolezni.

Segrevanje ima lahko ogromno različnih posledic, ki so vsaka zase sicer malo verjetne, a se vse lahko končajo s katastrofo. "Soočati se s prihodnostjo, ki prinaša pospešene podnebne spremembe, in si hkrati zatiskati oči pred črnimi scenariji, je v najboljšem primeru naivno vodenje, v najslabšem pa smrtno nevarna neumnost," zaključuje Kemp. 

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec