Na prvi pogled povsem nedolžen potop ob znani obali je prinesel osupljivo odkritje, ob katerem so še najbolj izkušeni arheologi ostal odprtih ust.
Ko so morski geologi in arheologi ob obali Bretanje v Franciji naleteli na ravne linije v reliefu skoraj 10 metrov pod morsko gladino, nihče ni slutil, da bodo odkrili eno najstarejših in najskrivnostnejših podvodnih struktur v Evropi. A prav to se je zgodilo pri otoku Île de Sein, kjer so strokovnjaki identificirali ostanke 7000 let starega kamnitega zidu, ki ga narava preprosto ne bi mogla ustvariti. Najdba je tako presenetljiva, da že buri duhove o povezavi z legendarnim potopljenim mestom Ys, mitološko Atlantido francoske folklore.
Geolog Yves Fouquet je med analizo podmorskih radarskih kart opazil sumljivo ravno formacijo, ki je spominjala na zid ali pregrado. Nadaljnje raziskave z LIDAR tehnologijo so razkrile kar enajst različnih struktur, ki so jih lahko ustvarili le ljudje, in to v obdobju med 5800 in 5300 pr. n. št., torej več kot pol tisočletja pred prvimi megaliti v Bretaniji.
Ker je bila takratna obala več kilometrov stran od današnje linije, so sledi starodavnih naselbin že davno izginile pod morjem. Fouquetova ekipa je ugotovila, da je bila struktura morda:
- ribiški preliv (fish weir), s katerim so lovili ribe v oseki,
- ali obrambni zid, zgrajen proti dvigajočim se valovom.
Teorijo podpira tudi količina najdenega kamna: skupno 3300 ton monolitov, blokov in plošč, kar kaže na izjemen inženirski podvig mezolitsko-neolitskih skupnosti. Precej najdenih kamnitih elementov je visokih do tri metre in morfološko spominjajo na menhirje notranje Bretanje ter celo na sarsenske kamne Stonehengea. Razporeditev elementov kaže na kompleksno arhitekturo, kakršne strokovnjaki v podobnih ribolovnih strukturah še niso opazili.
Zaradi močnih tokov, slabe podvodne vidljivosti in težavnega dostopa je bilo to območje doslej skoraj neraziskano. Prav zato je Fouquet nad odkritjem navdušen: "Ta najdba nam omogoča, da znova premislimo izvor zgodbe o mestu Ys – ne prek legend, ampak prek znanosti." Da so lahko skupnosti pred 7000 leti klesale, prevažale in vgrajevale večtonske monolite, priča tudi o izjemni organiziranosti in tehničnem znanju prebivalcev tistega časa.
