Znanstveniki osupnili, ko so po uničujočem potresu pogledali posnetek kamere: česa takšnega niso videli še nikdar

16. 5. 2025, 14:29 | E. Č.
Znanstveniki osupnili, ko so po uničujočem potresu pogledali posnetek kamere: česa takšnega niso videli še nikdar (foto: YouTube/posnetek zaslona)
YouTube/posnetek zaslona

Pravijo, da gre za najbolj izjemen posnetek v zgodovini preučevanja potresov.

Potres z magnitudo 7,7, ki je konec marca prizadel Mjanmar in terjal skoraj 5500 življenj, je poleg tragičnih posledic prinesel tudi enega najbolj izjemnih video posnetkov v zgodovini seizmologije. Posnetek, ki se je razširil po družbenih omrežjih, prikazuje dejansko pokanje zemeljske površine med samim potresom, kar je nekaj, čemur znanstveniki redko, če sploh kdaj, lahko neposredno prisostvujejo.

Znanstvena skupnost je nad posnetkom izrazila osuplost. John Vidale, seizmolog z univerze Južne Kalifornije, je posnetek označil za "resnično zaskrbljujoč", hkrati pa edinstven. Rick Aster, geofizik z državnega univerze Colorado, pa je dejal: "Kolikor mi je znano, je to najboljši video odpiranja zemeljske površine med zelo močnim potresom, kar jih imamo."

Potres se je zgodil ob tektonskem prelomu Sagaing, kjer se stikata burmanska in sundska tektonska plošča. Gre za tako imenovani transformacijski prelom, pri katerem se plošči premikata ena mimo druge. Podoben mehanizem kot pri znamenitem kalifornijskem prelomu San Andreas. Epicenter potresa je bil severno od mesta Mandalaj, od koder se je razpoka razširila vzdolž več sto kilometrov dolge linije, tako proti severu kot jugu.

Evropsko nebo na robu zloma: poletje zamud in kaosa

Znanstveniki poudarjajo, da se pri takšnih potresih del zemeljske skorje premika od površja do globin med 20 in 30 kilometri, še globlje pa postane skorja bolj plastična in se ne lomi, temveč počasi deformira. Aster ob tem dodaja: "Dejansko še vedno ne razumemo popolnoma dinamike tega, kar se je zgodilo oziroma kako natančno se stvari premikajo."

Prav zaradi tega bo ta redki video posnetek razpoke zemlje postal ključen vir za nadaljnje študije seizmičnih pojavov. Zajem trenutka, ko zemlja poči, bo raziskovalcem omogočil boljše razumevanje vedenja površinskih in globinskih sil, ki so v igri med močnimi potresi. Znanost je tako sredi tragedije dobila nenadomestljiv vpogled v notranje gibanje našega planeta. In morda tudi orodje, ki bo nekoč pomagalo bolje napovedovati in preprečevati najhujše posledice podobnih naravnih katastrof.

V Slovenijo prihaja svetovno znan gostinec: ustanovljen leta 1962, po svetu ima kar 8500 restavracij