Znanstveniki so odkrili, da se lahko možgani na spremembo prehrane odzovejo že v enem samem dnevu, vendar jih je smer odziva precej presenetila.
Kako hitro se možgani odzovejo na iprehrano, bogato z maščobam? Nova raziskava ameriških znanstvenikov z univerze Rutgers je pokazala, da se lahko delovanje živčnih celic, ki sodelujejo pri uravnavanju prehranjevanja in telesne teže, spremeni že po 24 urah. Še bolj zanimivo pa je, da so raziskovalci pri miših zaznali odziv, ki je bil ravno nasproten tistemu, ki so ga pričakovali na podlagi prejšnjih raziskav.
Raziskovalca Yi Lu in Mark Rossi sta preučevala živčne celice v lateralnem hipotalamusu, predelu možganov, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru prehranjevanja. Gre za celice, ki sproščajo glutamat in lahko ob povečani aktivnosti zavirajo vnos hrane. Prejšnje raziskave so pokazale, da dolgotrajno uživanje mastne hrane zmanjša aktivnost teh celic, kar bi lahko prispevalo k prenajedanju in pridobivanju telesne teže. Toda ameriške znanstvenike je zanimalo, kaj se zgodi v prvih dneh po spremembi prehrane.
Miši so zato hranili s posebno prehrano, pri kateri je 60 odstotkov kalorij izviralo iz maščob, medtem ko jih je običajna hrana vsebovala približno 21 odstotkov.
Možgani so se odzvali že po 24 urah
Pri samcih so raziskovalci že po enem dnevu opazili povečano vzdražljivost živčnih celic, ki sodelujejo pri zaviranju prehranjevanja. Celice so se aktivirale lažje in pogosteje, sprememba pa je bila prisotna tudi po dveh in sedmih dneh. Znanstveniki domnevajo, da gre za zgodnji obrambni odziv možganov, s katerim organizem poskuša omejiti pridobivanje telesne teže.
Pri samicah je bila slika drugačna. Njihove živčne celice so bile že ob običajni prehrani bolj vzdražljive, prehod na mastno hrano pa njihove aktivnosti ni bistveno spremenil. Raziskovalci predvidevajo, da bi lahko pri teh razlikah sodeloval hormon estrogen, vendar njegovega vpliva v raziskavi niso neposredno preverjali.
V nadaljevanju so znanstveniki z uporabo posebnega bakterijskega natrijevega kanala umetno povečali vzdražljivost omenjenih živčnih celic. Samci s tako spremenjenimi celicami so v enem tednu pridobili manj telesne teže kot kontrolne živali, in to ne glede na vrsto prehrane. Samice, ki so uživale mastno hrano, pa so celo izgubile nekaj teže.
Največje presenečenje je sledilo ob spremljanju prehranjevanja. Miši s povečano aktivnostjo teh celic namreč niso jedle manj, temveč so v šesturnem opazovanju zaužile celo več mastne hrane. Raziskovalci zato sklepajo, da bi lahko manjše pridobivanje telesne teže izviralo iz povečane porabe energije, vendar tega v poskusu niso neposredno izmerili.
Zakaj se obrambni mehanizem pozneje oslabi?
Eno ključnih vprašanj ostaja, zakaj se živčne celice na mastno prehrano sprva odzovejo s povečano aktivnostjo, po približno dveh tednih pa se njihova aktivnost, kot kažejo starejše raziskave, zmanjša. Znanstveniki domnevajo, da se možgani ob dolgotrajni izpostavljenosti prehrani z veliko maščobami postopoma prilagodijo, vendar bodo za potrditev potrebne dodatne raziskave.
Avtorji opozarjajo tudi na omejitve raziskave. Poskusi so bili opravljeni izključno na miših, pri nekaterih meritvah je bilo število živali majhno, raziskovalci pa niso mogli natančno razlikovati med posameznimi podvrstami preučevanih živčnih celic.
Ugotovitev zato še ni mogoče neposredno prenesti na človeka. Kljub temu raziskava odpira zanimivo vprašanje, ali bi bilo mogoče v prihodnosti z vplivanjem na določene možganske celice omejevati pridobivanje telesne teže, ne da bi bilo treba zmanjšati količino zaužite hrane. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji The Journal of Neuroscience.