Gradbinci kopali, arheologi obnemeli: pod cerkvijo našli 2000 let star dokaz, da zapisano v Bibliji zares drži?!

26. 11. 2025, 18:30 | E. Č.
Gradbinci kopali, arheologi obnemeli: pod cerkvijo našli 2000 let star dokaz, da zapisano v Bibliji zares drži?! (foto: Profimedia)
Profimedia

Arheologi pod cerkvijo odkrili 2000 let star vrt, nato pa se jim je pred očmi odvrtelo nekaj presunljivega.

Pod svetim mestom, kamor že stoletja romajo verniki z vsega sveta, so raziskovalci med obnovitvenimi deli naleteli na nekaj, kar bi se lahko izkazalo za preprosto izjemno najdbo. Po poročanju Times of Israel so arheologi pod cerkvijo Božjega groba v Jeruzalemu odkrili ostanke 2000 let starega vrta, ki bi lahko potrjevali navedbe iz Evangelija po Janezu: tiste, ki opisujejo vrt ob kraju, kjer je bil Jezus Kristus pokopan po križanju.

"Na kraju, kjer so križali Jezusa, je bil vrt, v vrtu pa grob, v katerega še nihče ni bil položen," piše v Janezovem evangeliju (19,41). Zdaj se zdi, da bi to biblijsko besedilo lahko dobilo tudi arheološko potrditev. Ekipa raziskovalcev z rimske univerze La Sapienza, ki že od leta 2022 vodi izkopavanja pod cerkvijo, je namreč odkrila ostanke nasadov oljk in vinske trte, skupaj z nizkimi kamnitimi zidovi, ki so nekoč ločevali gredice.

"Najdbe se popolnoma ujemajo z opisom vrta, omenjenega v evangeliju," je povedala prof. Francesca Romana Stasolla, vodja arheološkega projekta. Po njenih besedah gre za del območja, ki je bilo v času železne dobe kamnolom, pozneje pa grobišče z več vklesanimi grobovi v skalo. Med njimi morda tudi tisti, v katerega so po krščanskem izročilu položili Jezusa.

Iz garaže zaslišala nenavadne zvoke: pričakal jo je prizor, ki je nasmejal mnoge

Najdba je bila mogoča šele, ko so tri verske skupnosti, ki stoletja upravljajo cerkev (pravoslavna, katoliška in armenska), po desetletjih sporov leta 2019 končno dosegle dogovor o obnovi. Ta odločitev je odprla vrata tudi za najbolj pričakovano arheološko izkopavanje v Jeruzalemu v zadnjih desetletjih.

Poleg rastlinskih ostankov so raziskovalci našli tudi kovance in lončenino iz 4. stoletja, kar potrjuje, da je bilo območje aktivno prav v času, ko je rimski cesar Konstantin naročil gradnjo prvotne cerkve Božjega groba, in sicer na mestu, ki so ga zgodnji kristjani častili kot kraj Jezusovega pokopa.

Stasolla kljub vsemu ostaja previdna: "Naš namen ni potrditi ali zanikati samega čudeža. Prava dragocenost je zgodba o ljudeh, ki so tukaj skozi stoletja izkazovali svojo vero. Zgodovina tega kraja je zgodovina Jeruzalema in zgodovina čaščenja Kristusa."

V umešana jajca za zajtrk vedno dodajte to sestavino: noro topi maščobo, prebava pa bo delala kot ura