Ugledni profesor je prepričan, da bi to lahko bil dokaz o obstoju Nezemljanov!
Ko se je medzvezdni obiskovalec 3I/ATLAS sredi decembra najbližje približal Zemlji, je svet znova razdelil znanstvenike: večina ga vidi kot naraven kozmični objekt, a sloviti harvardski astrofizik Avi Loeb opozarja, da številna opažanja "nikakor niso običajna".
3I/ATLAS je obletel naš planet z neverjetno hitrostjo 153.000 kilometrov na uro, hkrati pa razkril lastnosti, ki naj bi bile – po Loebovem mnenju – "izjemno zagonetne".
Zakaj Loeb dvomi, da gre za običajen komet?
Loeb, eden najodmevnejših, a tudi najkontroverznejših glasov v sodobni astrofiziki, že leta opozarja, da lahko nekateri medzvezdni objekti prikrivajo sledove nezemeljske tehnologije. Tokrat ga je presenetila zlasti kemijska sestava kome 3I/ATLAS.
Kot je zapisal v svojem blogu, naj bi komet kazal obilico nikljevih in železovih atomov, čeprav so temperature v njegovi bližini prehladne, da bi se takšni elementi sploh lahko uparili. "Temperatura je na teh razdaljah od Sonca enostavno prenizka. To, da v komi vidimo železo in nikelj, je izjemno nenavadno," pravi Loeb. Prav ta nenavadnost je po njegovem eden najboljših razlogov, da znanost ostane "odprta za nepričakovano".
Na drugi strani razprave stoji uradna znanstvena linija. Tom Statler, glavni znanstvenik NASA za to področje, zatrjuje: "Videti je kot komet. Obnaša se kot komet. Vse kaže, da je komet; naravno telo brez kakršnih koli tehnoloških lastnosti." NASA poudarja, da tudi manjše anomalije spadajo v normalno variabilnost medzvezdnih objektov.
3I/ATLAS se zdaj oddaljuje od Zemlje in se bo v začetku leta 2026 približal Jupitru, nato pa krenil proti robu Osončja. Do leta 2028 naj bi prečkal orbite Saturna, Urana in Neptuna ter se počasi vrnil tja, od koder je prišel: v medzvezdni prostor.
