Megla ni to, kar smo mislili, da je ...
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Environmental Microbiology, razkriva, da megla ni le skupek vodnih kapljic, ampak pravi mikrobiološki ekosistem. Raziskovalci z univerze Arizona State University in univerze Susquehanna v Pensilvaniji so dve leti preučevali meglo med 32 vremenskimi dogodki v osrednji Pensilvaniji in prišli do presenetljivih zaključkov.
Osredotočili so se na tako imenovano radiacijsko meglo, ki nastane ponoči, ko se tla hitro ohladijo in vlaga v zraku kondenzira v drobne kapljice. Že od časa Louisa Pasteurja znanstveniki vedo, da so bakterije prisotne v zraku, toda šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ugotovili, da oblaki predstavljajo idealno okolje za njihovo življenje. Šele leta 2019 pa so raziskovalci prvič podrobneje preučili bakterije v megli pri tleh.
Takratne raziskave v ameriški zvezni državi Maine in v Namibiji so pokazale, da megla vsebuje ogromno mikrobov, ob obalah pa celo bakterije iz oceana. Znanstveniki so domnevali, da megla bakterijam omogoča varnejše potovanje kot prah in jih hkrati ščiti pred škodljivimi UV-žarki.
Najnovejša raziskava pa je razkrila še več. Analize vzorcev so pokazale, da približno en odstotek vseh kapljic megle vsebuje bakterije. Čeprav se številka na prvi pogled zdi majhna, gre v resnici za ogromne količine mikroorganizmov, ki lebdijo v meglenih oblakih.
"Sočasno gledano je koncentracija bakterij v megli primerljiva s koncentracijo bakterij v oceanu," je pojasnil Ferran Garcia-Pichel z univerze Arizona State University. Po njegovih besedah to pomeni pomembno spremembo v razumevanju megle: če bakterije v njej rastejo in se razmnožujejo, potem megla ni le prenašalec življenja, ampak pravi življenjski prostor.
Med najbolj zanimivimi bakterijami, ki so jih odkrili v megli, so bile metilobakterije. Te se hranijo s preprostimi ogljikovimi spojinami, med drugim tudi s formaldehidom, torej onesnaževalcem, ki nastaja pri kemičnih reakcijah metana na sončni svetlobi. Formaldehid škoduje ozonski plasti in lahko povzroča resne zdravstvene težave, od draženja dihal do raka.
Znanstveniki so primerjali vzorce zraka pred meglo in po njej ter ugotovili, da se količina teh bakterij po meglenih dogodkih poveča. To pomeni, da bakterije v megli ne le preživijo, ampak se aktivno hranijo z onesnaženjem. "Pod mikroskopom smo opazovali, kako bakterije rastejo in se delijo. Jasno je bilo videti, da uporabljajo formaldehid kot vir hrane," je pojasnila vodilna avtorica raziskave Thi Thuong Thuong Cao, danes raziskovalka na univerzi Virginia Tech.
Kljub temu ostaja veliko vprašanj odprtih. Raziskovalci še ne vedo, kako se različne skupnosti mikrobov obnašajo v različnih delih sveta, denimo ob morju ali v urbanih okoljih. Prav tako ni jasno, kako aktivni so ti organizmi ponoči, saj večina kemičnih procesov v atmosferi običajno temelji na sončni svetlobi. A eno je zdaj jasno: megla okoli nas ni mrtva ...
