Teleskop Hubble razrešil eno največjih skrivnosti v vesolju: strokovnjaki popadali na tleh, ko so spoznali resnico

8. 1. 2026, 17:30 | E. Č.
Teleskop Hubble razrešil eno največjih skrivnosti v vesolju: strokovnjaki popadali na tleh, ko so spoznali resnico (foto: Profimedia)
Profimedia

Kultni teleskop Hubble je pomagal razrešiti eno največjih vesoljskih ugank, s katero so si znanstveniki dolga leta razbijali glave.

Betelgeza, rdeči orjak v ozvezdju Orion, je že desetletja vir špekulacij, dramatičnih napovedi in znanstvenih ugank. Njeno občasno temnenje je sprožalo govorice o bližnjem supernovinem izbruhu, dogodku, ki bi lahko za dva tedna zasijal svetleje od Lune in bil na nebu viden še mesece. Toda najnovejša analiza podatkov teleskopa Hubble in zemeljskih observatorijev je razkrila, da je vzrok za skrivnostno obnašanje zvezde precej bolj presenetljiv, kot so mislili doslej. Betelgeza namreč ni sama.

Zdi se, da je v njenem orjaškem, vrelem ovoju skrita spremljevalka oziroma zvezda, poimenovana Siwarha. Je neke vrste "njena zapestnica", ki kroži tako globoko v atmosferi rdečega orjaka, da je teleskopi ne morejo neposredno videti. Strokovnjaki sumijo na obstoj dvojnega sistema že več let, vendar so bili dokazi prešibki. Zdaj pa je ekipa astronomov prvič zaznala neizpodbiten podpis oziroma sled - valovanje plina, ki ga ta spremljevalka pušča za seboj, podobno kot ladja, ki reže morsko gladino. Ta potovalna brazda je vzrok, da Betelgeza vsakih približno 2100 dni opazno potemni in se nato spet zasveti.

Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom). Je izrazito rdeča, polredna spremenljivka, njena magnituda pa oscilira med +0,0 in +1,3, kar je največji razpon prvo-magnitudne zvezde.
Pred nami pestro vremensko dogajanje: možna poledica in žled, nato spet sneg

Raziskovalci so dolgih osem let spremljali spremembe v svetlosti in smeri plinov v atmosferi Betelgeze ter ugotovili, da se vzorec popolnoma ujema s tranzitom skrite zvezde čez njen disk. Gravitacijska sila Siwarhe vleče okoliške tokove plina, oblikuje goste turbulentne pasove in ustvari val, ki se širi s hitrostjo približno 6 kilometrov na sekundo. Ta nevidna dinamika, skrita v notranjosti velikanske zvezde, pojasnjuje tudi znameniti veliki mrk iz let 2019 in 2020, ki je takrat sprožil svetovni val ugibanj o skorajšnji supernovi.

Čeprav Betelgeze še ne bomo videli eksplodirati – astronomi poudarjajo, da lahko do supernove mine še stotisoče let –, novo odkritje ponuja izjemen vpogled v to, kako masivne zvezde izgubljajo snov, spreminjajo svojo obliko in se pripravljajo na dramatičen konec. Prvič lahko spremljamo, kako skrita spremljevalka vpliva na zvezdo, ki je tako velika, da bi se njen površinski rob raztezal vse do Jupitra, če bi jo postavili v središče našega Osončja.

Siwarha je trenutno povsem zakrita v Betelgezinem ognjenem plašču, toda astronomi že načrtujejo nove opazovalne kampanje. Njen ponovni izhod naj bi bil viden avgusta 2027, kar bo redka priložnost, da potrdijo njeno maso, orbito in vpliv na prihodnjo usodo ene najslavnejših zvezd na nebu.

Zimski turisti se že veselijo velikega slovenskega naravnega spektakla:  "Izjemno, to morate videti!"