Resnica o izumu kolesa je morda povsem drugačna, kot smo doslej mislili ...
Kolo velja za eno najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva, a njegovo pravo poreklo še vedno ostaja zavito v tančico skrivnosti. Nova znanstvena teorija, podprta z računalniškimi simulacijami in arheološkimi dokazi, zdaj nakazuje, da kolo morda sploh ni nastalo tam, kjer bi pričakovali, temveč v rudnikih bakra na območju današnje Madžarske pred skoraj 6000 leti.
Hipotetični začetki zgodbe segajo v leto 3900 pred našim štetjem, ko so se rudarji v Karpatih vsakodnevno soočali z napornim prenašanjem bakrene rude. A nekega dne je nekdo izmed njih na rudniški poti uporabil nenavadno napravo s kolesi in s tem drastično povečal količino tovora, ki ga je lahko prenesel naenkrat. Nevede je sprožil tehnološko revolucijo.
Podlaga za to domnevo so arheološke najdbe več kot 150 miniaturnih glinenih vozov z vrezanim vzorcem, značilnim za takratne rudarske košare. Datirane so v čas med 1800 in 1500 pr. n. št. Gre za najzgodnejši znani prikaz transporta s kolesi.
Dolgo je veljalo, da so kolesa nastala iz lesenih valjev, vendar je ta teorija imela vrzeli. Valji so bili nepraktični na neravnem terenu, saj so jih morali uporabniki neprestano prestavljati. Rudniški rovi pa so nudili idealne pogoje za razvoj tehnologije, saj so bili ravni, trdni in z omejenim prostorom za manevriranje.
Ključna prelomnica je bila, ko so v podnožje vozička izdolbli vdolbine, ki so valje zadrževale na mestu. Ta izboljšava je omogočila nadaljnji razvoj. Z zoženjem srednjega dela valja so vozički postajali lažji za potiskanje. Počasi je takšen valj dobil obliko osi z dvema diskoma - rojstvo kolesa, kot ga poznamo danes.
Raziskovalci, ki so izvedli računalniške simulacije, menijo, da je kolo nastalo postopoma, skozi vrsto drobnih izboljšav, torej podobno kot evolucija živih bitij. Vsaka nova različica je bila nekoliko bolj učinkovita, dokler se ni oblikoval optimalni model. Zanimivo je, da se je v 19. stoletju, več tisočletij pozneje, francoski mehanik domislil radialnih krogličnih ležajev, ki so znižali trenje med osjo in kolesom, s tem pa se je tehnološka pot kolesa simbolno zaprla v popoln krog. Ironično: kroglice v ležajih opravljajo isto funkcijo kot nekoč valji, iz katerih je kolo sploh nastalo.
Kolo je torej – kljub svoji geometrični preprostosti – plod izjemno zapletene poti razvoja. In kot kaže, so k njegovi "tihi revoluciji" pomembno prispevali skromni rudarji iz evropskega podzemlja ...
