Iskal je le deževnike za ribolov, a namesto tega je naletel na osupljivo najdbo, ki je osem stoletij čakala, da spet zagleda svetlobo dneva.
Na obrežju enega od številnih švedskih ribnikov se je začela zgodba, ki bi lahko spremenila pogled na del skandinavske zgodovine. Ribič, ki je iskal le nekaj deževnikov za vabo, je med kopanjem naletel na zbirko srebrnih kovancev, prstanov, kroglic in medaljonov, težko približno šest kilogramov. Izkazalo se je, da gre za zaklad iz 12. stoletja, povezan z legendarnim kraljem Knutom Erikssonom.
Ribič je o odkritju takoj obvestil švedske oblasti, ki so na kraj poslale arheologe. Ti so bili osupli. "Ne vemo še natančno, koliko kovancev je v zbirki, vendar bi jih lahko bilo tudi več kot 20.000," je povedala Sofia Andersson z urada za kulturno dediščino v Stockholmu. Dodala je, da so predmeti izjemno dobro ohranjeni, le bakreni kotel, v katerem so bili shranjeni, je precej načet.
Na kovancih je vidno ime Kanutus, latinska različica imena kralja Knuta Erikssona, ki je med letoma 1173 in 1195 utrdil švedsko kraljestvo v času krvavih notranjih spopadov. Po mnenju zgodovinarjev so ljudje v tistem obdobju pogosto zakopavali svoje bogastvo, da bi ga zaščitili pred vojno in roparji. Številni se ponj nikoli niso vrnili.
Zaklad poleg kovancev vsebuje tudi osebni nakit, ki priča o visoki družbeni legi lastnika. Nekateri kovanci prikazujejo škofe s pastirskimi palicami in podobo stavbe, za katero raziskovalci domnevajo, da je cerkev. Odkritje je še toliko pomembnejše, ker je to prvi tovrstni srednjeveški zaklad v širši regiji Stockholma, kjer kovanje denarja v 12. stoletju še ni bilo razširjeno.
Za zdaj so predmeti v rokah arheologov, ki natančno dokumentirajo vsak kos. Lokacija odkritja ostaja skrivnost, saj oblasti želijo kraj zaščititi pred lovci na zaklade. Po švedski zakonodaji bo ribič za svoje poštenje in hitro obvestilo prejel državno nagrado.
Kralj Knut Eriksson, ki je vladal v času velikih prelomov, je utrdil temelje moderne Švedske, reformiral valuto in dal zgraditi utrdbo na mestu današnjega Stockholma. Njegovo kraljestvo je po smrti ponovno razpadlo, toda kovanci – simboli njegove moči – so preživeli osem stoletij pod zemljo in zdaj spet pripovedujejo svojo zgodbo.
