Izkušeni ribič je bil prepričan, da ga čaka dan, kot vsi ostali. Dan v družbi rib. Ko je odšel na morje, si ni mogel niti misliti, da se bo njegovo življenje hipoma obrnilo na glavo.
Za Dimosthenisa Adamisa bi moral biti to le še eden od številnih potopov. Izkušeni podvodni ribič in poklicni inštruktor potapljanja se je leta 2018 potapljal v morju ob grškem otoku Andros, ko je na globini približno 42 do 44 metrov zagledal nenavadno gmoto.
Sprva je bil prepričan, da gre za kup kamenja. Ko je priplaval bližje, je ugotovil, da pred njim niso skale, temveč amfore. Pod njimi oziroma med njimi pa se je skrivala sled antične ladje, ki je potonila pred približno 2400 leti.
"Ko sem ugotovil, da ne gre za gmoto skal, ampak za ladijsko razbitino z amforami, so me preplavila zelo močna čustva. To ni občutek, ki ga doživiš, ko ujameš ali zagledaš ribo. Nekaj izjemnega je. Vzbuja strahospoštovanje," je Adamis opisal trenutek odkritja. Po njegovih besedah je bil to morda najpomembnejši trenutek v vseh njegovih 30 letih na morju.
Na dnu je ostalo do 650 amfor
Adamis je razbitino odkril že leta 2018, pristojni grški službi za podvodne starine pa je bila najdba prijavljena leta 2021. Leta 2025 se je na območje vrnil skupaj z arheologi in jim pokazal natančno lokacijo. Poznejši pregled grškega ministrstva za kulturo je potrdil izjemnost najdbe. Razbitina leži na globini med 39 in 44 metri, na morskem dnu pa so arheologi preliminarno našteli približno 600 do 650 transportnih amfor s koničastim dnom.
Ugotovili so prisotnost najmanj treh različnih tipov amfor: Mende, Peparethos in Solokha 2. Po eno iz vsake skupine so dvignili na površje za podrobnejše raziskave. Datacija posod kaže na konec 5. in začetek 4. stoletja pred našim štetjem, torej na pozno klasično obdobje antične Grčije. Na območju razbitine so odkrili tudi del svinčenega prečnika sidra in manjše število kamnov, ki bi lahko bili del ladijskega balasta.
Les je izginil, tovor je ostal
Posebej zanimivo je, kako dobro je ohranjen položaj tovora. Leseni trup ladje se je v približno dveh tisočletjih in pol razgradil, amfore pa so ostale zložene približno tako, kot so bile nekoč razporejene v ladijskem skladišču. Adamis meni, da ima najdba veliko skupnega z znamenito razbitino pri Peristeri ob otoku Alonisos. Tam so našli podobne vrste amfor, zato obstaja možnost, da sta bili ladji povezani z isto trgovsko potjo.
"Verjetno gre za isto trgovsko pot. Ladja je bodisi plula tja bodisi prihajala od tam. Zaradi slabega vremena ali kakšne druge težave je potonila na tem mestu," je pojasnil Adamis. Iz približno 650 amfor bi lahko nadaljnje raziskave izluščile še precej informacij. Za zdaj so strokovnjaki dvignili le tri vzorčne posode, Adamis pa meni, da v njih ni bilo ohranjenih ostankov prvotne vsebine. Toda več sto drugih amfor še vedno leži na dnu.
Presenetljivo plitvo za tako ohranjeno najdbo
Tudi globina daje odkritju posebno težo. Številne še neraziskane antične razbitine ležijo na 60, 80 ali več metrih, kjer so precej težje dostopne. Globina okoli 44 metrov pa je za izkušene potapljače razmeroma dosegljiva, zato je Adamisa presenetilo, da je tako pomembna razbitina tam ostala neodkrita tako dolgo.
Grški arheologi poudarjajo, da najdba pomembno dopolnjuje poznavanje trgovine in pomorskih poti v poznem klasičnem obdobju. Nadaljnje raziskave bi lahko razkrile več o izvoru ladje, njenem tovoru in poti, po kateri je plula pred svojim zadnjim potovanjem. Pri prvem strokovnem pregledu so sodelovali podvodni arheolog Dionysios Evangelistis, konservator podvodnih starin Angelos Tsompanidis in tehnik za raziskovanje morskega dna Louis Mersenier.
