Našli so izgubljeno mojstrovino.
Po več kot šestih desetletjih negotovosti je bila znova odkrita in potrjena kot pristna mojstrovina Rembrandta van Rijna - slika Vizija Zaharija v templju iz leta 1633. Delo, ki je bilo leta 1960 izključeno s seznama umetnikovih priznanih del, je po prodaji zasebnemu zbiratelju skoraj povsem izginilo iz javnega pogleda. Njegova sled se je izgubila za dolgih 65 let.
Preobrat se je zgodil, ko so zdajšnji lastniki sliko poslali v preiskavo v amsterdamski Rijksmuseum. Tam so strokovnjaki začeli temeljito, dve leti trajajočo analizo. Direktor muzeja Taco Dibbits je ob prvem pogledu na restavrirano delo priznal, da ga je prevzela njegova izjemna moč. Po njegovih besedah je že ob prvem srečanju s sliko postalo jasno, da gre za nekaj posebnega.
Muzej sicer pogosto prejema sporočila ljudi, ki želijo preveriti izvor podedovanih ali kupljenih umetnin. Tokrat pa je kustos že ob prvem ogledu fotografije posumil, da bi lahko šlo za pomembno delo. Slika je bila umetnostni zgodovini znana več kot sto let, vendar je strokovnjaki nikoli niso imeli priložnosti natančno preučiti.
Avtentičnost so potrdili s primerjalno analizo pigmentov, ki ustrezajo barvam, ki jih je Rembrandt uporabljal v zgodnjem obdobju ustvarjanja. Tudi tehnika nanašanja barvnih plasti in gradnja kompozicije sta primerljivi z njegovimi drugimi deli iz tistega časa. Podpis na sliki je izviren, lesena podlaga pa izvira iz ustreznega obdobja.
Strokovnjaki poudarjajo, da vse kaže na to, da gre za delo iz vrhunca Rembrandtove zgodnje ustvarjalne poti. Slikar je bil star komaj 27 let, ko je upodobil svetopisemski prizor, v katerem nadangel Gabriel veliki duhovnik Zahariju oznani, da bosta z ženo kljub visoki starosti dobila sina – Janeza Krstnika.
Posebnost slike je v inovativnem pristopu. Rembrandt Gabriela ni upodobil neposredno, temveč je njegovo prisotnost le nakazal. S tem je prelomil z ustaljeno likovno tradicijo in izbral dramatičen trenutek tik pred razkritjem nadangelove identitete. Prav ta napetost in zadržana simbolika dajeta delu izjemno izrazno moč.
Gre za eno redkih zgodovinskih slik, ki jih je Rembrandt ustvaril v tem obdobju, saj se je takrat pretežno posvečal portretom, ki so mu prinašali večji zaslužek. Tokrat pa je, kot poudarja direktor muzeja, čutiti, da je umetnik v delo vložil več kot le spretnost, dejansko skoraj svojo dušo. Slika bo od srede naprej razstavljena za javnost, kjer bo po desetletjih tišine znova spregovorila z značilno dramatično svetlobo in globoko človeško pripovedjo, ki je Rembrandta uvrstila med največje slikarje vseh časov.
Poglejte tudi: