V globinah znanega narodnega parka se je arheologom odprlo novo poglavje ene največjih skrivnosti človeštva.
Na jugu Teksasa, nedaleč od meje med Združenimi državami Amerke in Mehiko, raziskovalci že od leta 2019 preučujejo območje San Esteban v narodnem parku Big Bend ob reki Rio Grande. Prostovoljci centra za študije Big Benda in univerze v Kansasu so med izkopavanji zdaj naleteli na pravo zakladnico prazgodovinskih predmetov, ki osvetljuje življenje prvih prebivalcev Severne Amerike.
Največ pozornosti so pritegnili deli starodavnega orožja. Med najdbami so bili ostanki usnja, ovitega okoli lesenih ročajev, kamnita rezila in izjemno dobro ohranjene konice sulic. Raziskovalci menijo, da so bili številni predmeti povezani z uporabo posebnega metalca sulic, znanega kot atlatl. Gre za starodavno lovsko orodje, ki je lovcem omogočalo natančnejše in močnejše mete na razdaljah med približno 10 in 50 metri.
Čeprav danes delujejo preprosto, so bili takšni pripomočki za tisti čas vrhunec tehnologije. Strokovnjaki celo domnevajo, da so staroselske skupnosti dobro poznale botaniko in morda uporabljale rastlinske strupe za premazovanje konic orožja, kar je lov naredilo še učinkovitejši.
Toda odkritja niso razkrila le lovskih skrivnosti. Arheologi so našli tudi predmete, ki spominjajo na ravne bumerange. Ti niso bili namenjeni vračanju v roko, kot jih poznamo danes, ampak so služili kot učinkovito orožje za podiranje manjših živali. Podobne ravne bumerange so v preteklosti odkrili po vsem svetu, najstarejši znani primerki pa so stari okoli 30.000 let.
Igre na srečo izpred 12.000 let
Raziskovalce je presenetilo tudi dejstvo, da so v Severni Ameriki že pred približno 12.000 leti poznali igre na srečo. Na različnih arheoloških najdiščih so namreč našli ploščate dvostranske kocke, ki dokazujejo, da so bile igre in stave del življenja mnogo prej, kot so domnevali doslej.
Ko so predmete prenesli v laboratorij in opravili radiokarbonske analize, so ugotovili, da lovsko orožje izvira iz obdobja okoli leta 4500 pred našim štetjem. A zgodba območja San Esteban je očitno še precej starejša. Dokazi kažejo, da so ljudje tam iskali zavetje že v 11. tisočletju pred našim štetjem.
Arheologi poudarjajo, da takšna odkritja razkrivajo izjemno iznajdljivost in prilagodljivost prvih prebivalcev Severne Amerike. Njihova orodja, znanje in načini preživetja še danes navdušujejo raziskovalce, predvsem zaradi neverjetne ohranjenosti predmetov, ki so tisočletja ležali skriti pod teksaško zemljo.
