Ljudje imamo skrivnostno in zelo posebno sposobnost, so dokazali v prelomni študiji.
Komunikator znanosti Sašo Dolenc je objavil povzetek študije, v kateri so avtorji ugotovili, da obstaja povezava med našimi mislimi in krepitvijo imunskega sistema. Študijo, ki "razkriva skrivnostno vez med možgani in telesom", je označil za prelomno in podrobneje opisal, na kakšen način lahko ljudje glede na objavljeno raziskavo aktiviramo specifičen del naših možganov, kar nas učinkoviteje zaščiti pred bolelznijo.
Uporabili metodo, ki spominja na Jedije iz Vojne zvezd
"Predstavljajte si, da imate v možganih skrito stikalo, s katerim lahko svojemu telesu sporočite, naj v nekem trenutku pripravi obrambo in se tako bolje ubrani pred boleznijo," je v zapisu, ki ga je objavil na Facebooku, uvodoma dejal Dolenc in pojasnil, da so prav to skrivnostno vez med možgani in imunskim sistemom raziskovali znanstveniki, ki so rezultate svoje študije v ponedeljek objavili v znanstveni reviji Nature Medicine.
Znanstveniki so v raziskavi uporabili metodo, ki spominja na urjenje Jedijev v znanstvenofantastičnih filmih iz serije Vojna zvezd, kjer omenjeni filmski junaki z mislimi premikajo predmete. Udeleženci študije so sicer namesto predmetov z mislimi premikali kazalce na zaslonu, pri čemer so izhajali iz pojava, znanega kot učinek placebo. Pri tem so hoteli preveriti, ali je mogoče, da ljudje namerno aktiviramo ta učinek in z njegovo pomočjo fizično okrepimo naš odziv na cepljenje.
Rezultati raziskave so bili osupljivi
Udeleženci so bili postavljeni pred izziv, ki je deloval kot "okno v globine njihovih misli". Učili so se nadzorovati "globoke, starodavne dele svojih možganov" na podoben način, kot se lahko človek nauči nadzorovati svoj srčni utrip, če ga opazuje na monitorju. Aktivnost možganov udeležencev je spremljala naprava za magnetno resonanco, v kateri so ležali. Njihova naloga pa je bila, da z močjo misli in brez uporabe rok dvignejo kazalec na zaslonu, ki je "odražal aktivacijo njihovega nagrajevalnega sistema".
"Tik po tem mentalnem treningu so prejeli cepivo proti hepatitisu B, kar si lahko predstavljamo kot vajo za telesno vojsko, da razvije protitelesa oziroma orožje proti vsiljivcem," je povzel Dolenc.
Rezultati so bili osupljivi, saj se je izkazalo, da je bil ključ do uspeha ne le v splošnem občutku ugodja, temveč v aktivaciji specifičnega predela možganov, ki mu pravimo ventralno tegmentalno področje (VTA). Posamezniki, ki so uspešneje aktivirali ta predel možganov, so kasneje v krvi razvili bistveno več protiteles.
Bistvo odkritja razlika med dvema vrstama pozitivnih občutkov
"Pri tem je pomembno tudi, da rezultati celotne skupine, ki je izvajala možgansko stimulacijo, niso bili bistveno boljši od tistih brez treninga, saj so nekateri nehote trenirali sosednji možganski predel, ki se imenuje nucleus accumbens. Ta del možganov je sicer povezan z užitkom in ugodjem, vendar ni neposredno povezan z imunskim sistemom, kar dokazuje, da zgolj ležerno ugodje telesa ne pripravi na boljši imunski odziv," je pojasnil Dolenc.
Bistvo odkritja, ki je opisano v raziskavi, je razlika med dvema vrstama pozitivnih občutkov, ki ju sprožata omenjena predela možganov. Aktivacija predela VTA, ki je vplivala na imunski odziv, je ustrezala "napetemu, vznemirljivemu pričakovanju – tistemu trenutku, ko veste, da se bo zgodilo nekaj čudovitega, in ste polni energije". Po drugi strani pa je aktivacija predela ucleus accumbens, ki ni imela učinka na imunski sistem, spominjala na občutek v trenutku odpiranja daril ali ležanje na kavču po dobrem kosilu.
Povezava najverjetneje posledica evolucijske preteklosti
Stanje ob aktivaciji predela ucleus accumbens je sicer prijetno in pomirjujoče, vendar zaradi tega telo ne doseže stanja boljše imunske pripravljenosti, kot se to zgodi ob aktivaciji predela VTA. Ta ugotovitev kaže, da imajo naši možgani dejansko sposobnost, "da pričakovanje dobrega prevedejo v večjo telesno odpornost, vendar le pod pogojem, da gre za aktivno, vznemirljivo pričakovanje dogajanja v prihodnosti."
Kot je pojasnil Dolenc, je veselje ob pričakovanju z imunskim sistemom verjetno povezano zaradi naše evolucijske preteklosti, saj nas nagradni sistem v možganih spodbuja k iskanju dveh stvari, ki sta nujni za obstoj vrste, a nas hkrati tudi izpostavljata nevarnim bakterijam in virusom - hrani in prajenju. Prav to je verjetno razlog, da je narava ustvarila varovalko, s pomočjo katere "v trenutku, ko možgani začutijo vznemirjenje ob "lovu" na nagrado, telesu preventivno pošljejo signal za dvig imunske obrambe, še preden pride do stika z nevarnostjo".
V ponedeljek objavljena študija po Dolenčevih besedah ponuja enega prvih trdnih bioloških dokazov za mehanizem, ki stoji za placebo učinkom, in potrjuje, da moč pozitivnega mišljenja ni le prazna fraza, temveč merljiv fiziološki proces.
Prvi pomemben korak, ne pa tudi končen odgovor
Kljub temu pa so potrebni previdnost in nadaljnje raziskave tega odkritja, saj je opisana raziskava preučevala le, ali povezava med možgani in imunskim sistemom sploh obstaja, ni pa dokazovala njene učinkovitosti. Kot je poudaril Dolenc, je vzorec 68 ljudi primeren za namen, ki so ga imeli raziskovalci, da pa bi prišli do resnejših sklepov, bi morali narediti veliko obsežnejše preizkuse.
Poudaril je tudi, da so znanstveniki v okviru te študije merili zgolj protitelesa proti hepatitisu B, ne pa tudi širšega nabora imunskih odzivov, kot so vnetni označevalci ali celični odziv, zaradi česar obstaja vprašanje, ali bi enak mehanizem deloval tudi pri drugih boleznih, rakavih obolenjih ali kroničnih vnetjih.
Dolenc je zato ob koncu poudaril, da je raziskava odprla vrata v novo področje in predstavlja prvi pomemben korak, ne pa tudi končnega odgovora. Po njegovih besedah nas študija opominja, "da je pot od laboratorijskega odkritja do zdravniške ordinacije dolga in polna nepredvidljivih dodatnih spoznanj."
