S primerom se zdaj ukvarja celo policija.
Egipt pretresa skrivnostno izginotje dragocenega arheološkega artefakta. Iz znamenite nekropole Sakara pri Kairu je izginila 4000 let stara faraonska poslikava, izrezana iz stene starodavne grobnice uradnika Khentike, ene redkih grobnic, ki nosijo napisano prekletstvo za vse morebitne vsiljivce.
Britanska arheološka odprava, ki je v maju letos opravljala raziskave v grobnici, je kot prva opazila, da je apnenčasti relief izginil. O njegovem izginotju so egiptovske oblasti javnost obvestile šele pred dnevi. Ministrstvo za turizem in starine je potrdilo, da je primer predan preiskovalnim organom, obenem pa je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo opravila natančen popis vseh artefaktov v grobnici.
Po poročanju egiptovskih medijev je poslikava, velika približno 40 krat 60 centimetrov, prikazovala starodavni egipčanski koledar, razdeljen na tri letne čase, ki so sledili ritmu reke Nil – poplavljanje (Akhet), sajenje (Projat) in žetev (Šomu).
Grobnica Khentikeja sega v šesto dinastijo starega kraljestva (okoli 2700–2200 pr. n. št.) in je bila odkrita v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Od zadnje obnove leta 2019 je bila zaprta za javnost. Prav ta grobnica pa je med egiptologi poznana po starodavnem prekletstvu, vrezanem na fasado, ki naj bi vsakega vsiljivca kaznovalo z "božjo jezo".
Sakkara, del širše nekropole starodavne prestolnice Memfis, je eno najpomembnejših arheoloških najdišč Egipta in od 70. let prejšnjega stoletja sodi na Unescov seznam svetovne dediščine. Poleg stopničaste piramide faraona Džoserja tam stojijo še številne manjše piramide in mastabe, ki razkrivajo življenje egipčanske elite stare več kot štiri tisočletja.
Skrivnostno izginotje poslikave prihaja le nekaj dni po drugem odmevnem škandalu - kraji 3000 let stare zlate zapestnice faraona Amenemopeja iz egiptovskega muzeja. Zapestnico, okrašeno z lazuritno kroglico, naj bi ukradel restavratorski delavec, jo prodal verigi preprodajalcev, ti pa so jo stalili v zameno za približno 3700 evrov. Egiptovske oblasti so aretirale štiri osumljence, med njimi tudi zaposlenega v muzeju.
Ministrstvo za turizem in starine je ob tem priznalo, da je šlo za "malomarnost pri nadzoru postopkov", hkrati pa zagotovilo, da bo okrepilo varnostne ukrepe pri vseh muzejih in arheoloških najdiščih v državi. Egipt tako znova stoji pred težkim vprašanjem: kako zaščititi neprecenljivo dediščino, ki je stoletja kljubovala času, zdaj pa jo (spet) ogroža človeška lakomnost.
