Ko so arheologi naleteli na nenavadno grobišče, se je pred njihovimi očmi razgrnila srhljiva in kar 7000 let dolga skrivnost, glede katere še vedno ne poznajo vseh odgovorov.
Včasih eno arheološko odkritje odpre več vprašanj, kot jih zapre. Na Slovaškem so raziskovalci naleteli na nenavadno grobišče, ob katerem jih je oblil mrzel polt: večina najdenih okostij je bila brez glav! 7000 stara skrivnost je dolgo spominjala na prizor iz starodavne tragedije oziroma bolje rečeno grozljive, nova raziskava pa zdaj ponuja presenetljivo razlago.
Na arheološkem najdišču Vrable-Veľke Lehemby na jugozahodnem delu Slovaške so raziskovalci odkrili množično grobišče, ki osvetljuje življenje ene najstarejših poljedelskih skupnosti v srednji Evropi. Naselbina je pred približno 7000 leti predstavljala pomembno neolitsko skupnost. Arheologi so na območju odkrili skupine hiš, obrambni jarek ter številna orodja, ki pričajo o organiziranem življenju prvih poljedelcev. Med najbolj presenetljivimi odkritji pa je prav množični grob z več deset človeškimi okostji.
Ko so raziskovalci prvič naleteli na ostanke, so se pojavile domneve o nasilnem pokolu ali krvavem vojaškem spopadu. Nepovezana lega teles in množično pokopavanje so kazali na možnost tragedije. Toda podrobnejše analize so razkrile drugačno zgodbo.
Raziskovalci, ki so svoje ugotovitve objavili v znanstveni publikaciji Proceedings of the Prehistoric Society, menijo, da ljudje najverjetneje niso umrli zaradi nasilja. Pregled kosti je pokazal, da so bile glave odstranjene zelo natančno in premišljeno. Sledi na kosteh kažejo uporabo ostrih orodij, pri čemer odstranitev ni bila groba ali nasilna, temveč skrbno izvedena.
To je strokovnjake pripeljalo do sklepa, da gre verjetno za del pogrebnega obreda. Odstranjevanje glav naj bi bilo pomemben ritualni element v tej skupnosti, čeprav njegov pravi pomen ostaja neznan.
Prav tu se skriva največja skrivnost. Čeprav raziskovalci vse bolj verjamejo, da je šlo za ustaljeno pogrebno prakso, še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo z glavami. Na najdišču jih niso našli. Nekatere starodavne kulture so lobanje pokojnikov hranile ločeno ali jih uporabljale v verskih obredih, vendar za prebivalce Vrable-Veľke Lehemby za zdaj ni nobenega dokaza, ki bi pojasnil njihovo usodo.
Dodatne raziskave DNK naj bi v prihodnjih letih pomagale razjasniti, kdo so bili ljudje, pokopani v grobišču, kakšne sorodstvene vezi so jih povezovale in kakšno družbo so ustvarili. Prav genetske analize bi lahko ponudile nove odgovore tudi o njihovih pogrebnih običajih. Raziskave območja so razkrile še številne živalske kosti in druge ostanke, ki kažejo, da je bila skupnost uspešna in dobro organizirana. Prebivalci so obdelovali zemljo, gradili hiše in razvili učinkovit sistem kmetovanja, ki je omogočal življenje večjemu številu ljudi.
