Na Soncu se dogaja nekaj, kar bega tudi agencijo NASA.
NaÅ”e Sonce je znova presenetilo znanstvenike in tokrat niti pri agenciji NASA ne znajo zanesljivo pojasniti, zakaj se obnaÅ”a drugaÄe, kot so priÄakovali. NajnovejÅ”e analize namreÄ kažejo, da se SonÄeva aktivnost poveÄuje precej moÄneje, kot so napovedovali strokovnjaki ameriÅ”ke vesoljske agencije NASA in nacionalne uprave za oceane in ozraÄje (NOAA). SonÄev 25. cikel se je izkazal za bistveno izrazitejÅ”ega od prvotnih napovedi, raziskovalci pa menijo, da bi se nepriÄakovani trend lahko zaÄel že leta 2008.
Ko se je leta 2019 zakljuÄil prejÅ”nji SonÄev cikel, so uradne napovedi predvidevale, da bo naslednje obdobje aktivnosti podobno umirjeno kot prejÅ”nje. Vendar se je zgodilo nasprotno. Sonce se je zaÄelo prebujati hitreje in intenzivneje, kot so priÄakovali znanstveniki, zato zdaj vse veÄ raziskovalcev opozarja, da dogajanje ne sledi veÄ povsem obiÄajnemu 11-letnemu ritmu SonÄevih ciklov.
Jamie Jasinski iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (JPL) pojasnjuje, da so prejÅ”nje meritve sprva nakazovale, da Sonce vstopa v daljÅ”e obdobje zmanjÅ”ane aktivnosti. Prav zato je bilo postopno krepitev njegove dejavnosti toliko veÄje preseneÄenje. Äeprav se Sonce z Zemlje zdi praktiÄno vedno isto, je njegova aktivnost v resnici cikliÄna. Približno vsakih enajst let doseže vrhunec, nato pa ponovno oslabi. V obdobju najveÄje aktivnosti se poveÄa Å”tevilo SonÄevih peg, izbruhov in koronalnih izmetov mase, hkrati pa se zamenjata tudi SonÄeva magnetna pola.
Lahko vpliva tudi na življenje na Zemlji
Znanstveniki te procese spremljajo že stoletja in razpolagajo z obsežno zbirko podatkov, kljub temu pa ostaja napovedovanje SonÄevega obnaÅ”anja izjemno zahtevno. Razlog je v tem, da se v notranjosti naÅ”e zvezde odvijajo Å”tevilni procesi, ki jih z danaÅ”njo tehnologijo ni mogoÄe neposredno opazovati. Zato zgolj primerjava s preteklimi cikli ne zadostuje za zanesljive napovedi prihodnjega razvoja.
Jasinski in njegov kolega Marco Velli sta analizirala dolgoletne meritve SonÄevega vetra ter ugotovila, da se je ta zaÄel postopoma krepiti že okoli leta 2008. PoveÄali so se hitrost, gostota, temperatura, toplotni tlak, pretok mase, koliÄina prenesene energije, gibalna koliÄina in jakost magnetnega polja.
Äe se bo ta trend nadaljeval, raziskovalci priÄakujejo pogostejÅ”e in moÄnejÅ”e pojave vesoljskega vremena. To pomeni intenzivnejÅ”e SonÄeve vetrove, moÄnejÅ”e geomagnetne nevihte, veÄ SonÄevih izbruhov in pogostejÅ”e koronalne izmete mase. TakÅ”ni dogodki lahko vplivajo na delovanje satelitov, komunikacijskih sistemov, navigacije GPS, radijskih povezav in celo elektroenergetskih omrežij na Zemlji. Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da pritisk SonÄevega vetra Å”e vedno ostaja nižji kot ob koncu 20. in na zaÄetku 21. stoletja. Zato bo Å”ele nadaljnje spremljanje pokazalo, ali gre za dolgoroÄen trend ali zgolj zaÄasno odstopanje.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters, obenem potrjuje Å”e eno pomembno ugotovitev: zgolj spremljanje Å”tevila SonÄevih peg ne zadoÅ”Äa veÄ za razumevanje dogajanja na Soncu. Za celovito razlago njegove dinamike bo treba upoÅ”tevati precej Å”irÅ”i nabor meritev, saj oÄitno v ozadju delujejo procesi, ki jih znanost Å”e ne razume v celoti.
