Na Soncu se dogaja nekaj, kar bega tudi agencijo NASA.
Naše Sonce je znova presenetilo znanstvenike in tokrat niti pri agenciji NASA ne znajo zanesljivo pojasniti, zakaj se obnaša drugače, kot so pričakovali. Najnovejše analize namreč kažejo, da se Sončeva aktivnost povečuje precej močneje, kot so napovedovali strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA in nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA). Sončev 25. cikel se je izkazal za bistveno izrazitejšega od prvotnih napovedi, raziskovalci pa menijo, da bi se nepričakovani trend lahko začel že leta 2008.
Ko se je leta 2019 zaključil prejšnji Sončev cikel, so uradne napovedi predvidevale, da bo naslednje obdobje aktivnosti podobno umirjeno kot prejšnje. Vendar se je zgodilo nasprotno. Sonce se je začelo prebujati hitreje in intenzivneje, kot so pričakovali znanstveniki, zato zdaj vse več raziskovalcev opozarja, da dogajanje ne sledi več povsem običajnemu 11-letnemu ritmu Sončevih ciklov.
Jamie Jasinski iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (JPL) pojasnjuje, da so prejšnje meritve sprva nakazovale, da Sonce vstopa v daljše obdobje zmanjšane aktivnosti. Prav zato je bilo postopno krepitev njegove dejavnosti toliko večje presenečenje. Čeprav se Sonce z Zemlje zdi praktično vedno isto, je njegova aktivnost v resnici ciklična. Približno vsakih enajst let doseže vrhunec, nato pa ponovno oslabi. V obdobju največje aktivnosti se poveča število Sončevih peg, izbruhov in koronalnih izmetov mase, hkrati pa se zamenjata tudi Sončeva magnetna pola.
Lahko vpliva tudi na življenje na Zemlji
Znanstveniki te procese spremljajo že stoletja in razpolagajo z obsežno zbirko podatkov, kljub temu pa ostaja napovedovanje Sončevega obnašanja izjemno zahtevno. Razlog je v tem, da se v notranjosti naše zvezde odvijajo številni procesi, ki jih z današnjo tehnologijo ni mogoče neposredno opazovati. Zato zgolj primerjava s preteklimi cikli ne zadostuje za zanesljive napovedi prihodnjega razvoja.
Jasinski in njegov kolega Marco Velli sta analizirala dolgoletne meritve Sončevega vetra ter ugotovila, da se je ta začel postopoma krepiti že okoli leta 2008. Povečali so se hitrost, gostota, temperatura, toplotni tlak, pretok mase, količina prenesene energije, gibalna količina in jakost magnetnega polja.
Če se bo ta trend nadaljeval, raziskovalci pričakujejo pogostejše in močnejše pojave vesoljskega vremena. To pomeni intenzivnejše Sončeve vetrove, močnejše geomagnetne nevihte, več Sončevih izbruhov in pogostejše koronalne izmete mase. Takšni dogodki lahko vplivajo na delovanje satelitov, komunikacijskih sistemov, navigacije GPS, radijskih povezav in celo elektroenergetskih omrežij na Zemlji. Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da pritisk Sončevega vetra še vedno ostaja nižji kot ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja. Zato bo šele nadaljnje spremljanje pokazalo, ali gre za dolgoročen trend ali zgolj začasno odstopanje.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters, obenem potrjuje še eno pomembno ugotovitev: zgolj spremljanje števila Sončevih peg ne zadošča več za razumevanje dogajanja na Soncu. Za celovito razlago njegove dinamike bo treba upoštevati precej širši nabor meritev, saj očitno v ozadju delujejo procesi, ki jih znanost še ne razume v celoti.
