Dragocena najdba, ki je razkrila toliko stvari, je presenetila čisto vse.
Pred začetkom praznovanj velikega šmarna, farnega praznika Spodnje Idrije, so javnosti prvič predstavili pomembno odkritje dveh rokopisov iz sredine 19. stoletja. Odkrili so ju med restavratorskimi deli na stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka v farni cerkvi Device Marije Vnebovzete. Rokopisa nedvoumno razkrivata avtorstvo oltarja in kipov na njem.
Dokumenta v oltar postavljena kot "časovna kapsula"
Župnija Spodnja Idrija se je lani odločila za restavriranje desnega stranskega oltarja v farni cerkvi, ki je bil izdelan leta 1857 in je posvečen sv. Janezu Nepomuku, zavetniku spovedne molčečnosti, vsega, kar je povezano z mostovi ter rudarjev. Mojstri restavratorske delavnice HARD iz Mrzlega Vrha so med restavratorskimi posegi v oltarju našli dva pristna dokumenta prav tako iz leta 1875, ki sta bila vanj postavljena kot "časovna kapsula".
Prvi je prepognjen žigosan rokopisni listič v slovenščini, najden v atiki oltarja v komori stebrišča, ki so ga mojstri mizarji vanj skrili ob dokončanju del. Rokopis razkriva imeni obeh mizarskih mojstrov, izdelovalcev oltarja. To sta bila Jožef Bašelj iz Gornjih Jazen na Cerkljanskem in Janez Brelih iz Nove Oselice. Kot je na predstavitvi najdb javno prebral spodnjeidrijski župnik Primož Erjavec, na prvem rokopisu v tedanji slovenščini piše: "Ta vtar je delav Jožef Basel iz Gorenjih Jazen Nr. 100 in Janez Brelih iz Nove Oselice iz Sovoden Nr. 10. Tišlerji v nemški Idrii." Na prvem rokopisu tudi piše, da so oltar pričeli izdelovati 26. aprila, zaključen pa je bil 30. julija 1857.
Najdena dokumenta ovrgla dosedanje prepričanje
Drugi rokopis iz istega leta, napisan v stari nemški pisavi, je ob prenosu oltarja v restavratorsko delavnico padel z zarjavelega žeblja ene od desk. V nemškem rokopisu, ki ga je razvozljala Marija Mojca Peternel, se predstavlja Jakob Bizjak iz Cerknega, rezbar, izdelovalec vseh kipov na tem oltarju. Oltarne kipe je izdelal po svoji vrnitvi iz avstrijske vojske, kjer se je v prvi italijanski osamosvojitveni vojni bojeval v 9. bataljonu poljskih lovcev, elitni enoti, ki je odigrala ključno vlogo v najtežjih bitkah pod poveljstvom legendarnega feldmaršala Josepha Radetzkega. Ko se je vrnil domov, je izdelal kipe na tem oltarju in pritrdil v ozadje svoj rokopisni list, ki je ostal neodkrit naslednjih skoraj 170 let - do danes. V njem je zapisal, da je po vrnitvi iz avstrijske vojske izdelal vse kipe na oltarju sv. Janeza Nepomuka ter tudi kapitel stebra pri drugem stranskem oltarju.
Najdeni dokumenti so tako ovrgli dosedanje prepričanje, da je tako kot glavni oltar farne cerkve v Spodnji Idriji tudi stranski delo idrijskega podobarja Jurija Tavčarja, izdelali pa so ga mojstri mizarji in rezbarji iz njegove idrijske šole.
Mojstri upali, da njihova imena ne bodo utonila v pozabo
Najdba teh dveh dokumentov je presenečenje, čeprav v starejših obdobjih ni bila redkost, da so mojstri in umetniki ob dokončanju del na skrito mesto v oltarju vstavili list z besedilom, kdo je izdelovalec oltarja in kipov na njem, v upanju, da ga bo nekoč nekdo našel in imena izdelovalcev ne bodo utonila v pozabo.
Stroški restavratorskih del na omenjenem oltarju so znašali nekaj več kot 44.000 evrov, od tega je župnija 39 odstotkov sredstev uspela pridobiti iz razpisa ministrstva za kulturo, 27.000 evrov pa je v dveh letih uspela zbrati z darovi vernikov.
