Nekaj vse prej kot prijetnega se dogaja globoko pod morsko gladino ...
Sredozemsko morje postaja vse toplejše in bolj slano, še posebej skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da se hitrost teh sprememb povečuje. Njihove posledice niso več opazne le ob površju, temveč jih je mogoče izmeriti tudi v globinah do dveh kilometrov.
Do teh ugotovitev sta prišla znanstvenika Elena Terzić in Ivica Vilibić z zagrebškega Inštituta Ruđer Bošković. V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, sta analizirala kar 75 let podatkov, zbranih med letoma 1950 in 2025. Zgodovinske meritve z raziskovalnih ladij sta povezala s sodobnimi podatki avtonomnih plovcev Argo.
V Jadranu celo na približno 1000 metrih globine
Rezultati kažejo, da je bila v zadnjih letih analiziranega obdobja temperatura v zgornjih približno 100 metrih Sredozemskega morja za okoli 2 stopinji Celzija višja od povprečja druge polovice 20. stoletja. Jasno segrevanje so zaznali tudi precej globlje, med 300 in 1000 metri. Toda raziskovalca opozarjata še na nekaj pomembnejšega: segrevanje se pospešuje.
Posebej zanimivo je Jadransko morje. Na območju južnega Jadrana so močan signal pospešenega segrevanja zaznali celo na približno 1000 metrih globine, hkrati pa se spreminja tudi slanost. Jadransko morje ima pri dogajanju v širšem Sredozemlju posebno vlogo. V njem nastaja gosta voda, ki med hladnimi zimami tone ter lastnosti, pridobljene ob površju, prenaša v globlje plasti. Od tam se voda pomika proti Jonskemu morju in naprej v vzhodno Sredozemlje.
Precej širša sprememba lastnosti morja
"Ko signala sprememb ne vidimo več samo na površju, ampak tudi globoko v vodnem stolpcu, govorimo o precej širši spremembi lastnosti morja. Globoke plasti so nekakšen spomin na to, kar se v sistemu dogaja v daljšem časovnem obdobju," poudarja Vilibić.
Raziskava za zdaj še ne daje dokončnega odgovora, kateri proces je glavni krivec za opaženo pospeševanje. V ozadju bi lahko bila kombinacija segrevanja ozračja, izhlapevanja, padavin, izmenjave vode z Atlantikom skozi Gibraltar in sprememb v kroženju Sredozemskega morja. Prav ugotavljanje, kakšno vlogo ima vsak od teh dejavnikov, bo naslednji korak raziskovalcev.
