Pohodnik odšel na goro in naletel na srhljivo odkritje: ko je videl, kaj štrli iz staljenega ledu, ga je pretreslo do kosti

Na norveškem gorskem območju Aurlandsfjellet v pokrajini Vestland so arheologi naleteli na eno najbolj osupljivih odkritij zadnjih let: potem ko se je led stopil, se je na površju prikazalo starodavno prizorišče množičnega pokola severnihjelenov, staro kar 1500 let.

Pod ledenim pokrovom se je ohranil izjemnozapletenlovski sistem, ki so ga predniki uporabljali za množični lov. Ekipa raziskovalcev z univerzitetnega muzeja v Bergnu in sveta pokrajine Vestland je odkrila na stotine natančno izrezljanih lesenih brun, ki so nekoč tvorile dve visoki ograji, speljani tako, da sta živali usmerjali v ozko ogrado - v past, iz katere ni bilo rešitve.

"To je prvo znano množično lovsko območje te vrste na Norveškem in morda celo v Evropi," so sporočili raziskovalci. Okolica mesta odkritja je bila posejana s stotinami jelenjihrogov, številni z globokimi zarezami, ki dokazujejo, da je bila tam opravljena obsežna obdelava plena. Med najdbami so odkrili tudi železne sulice, dele lokov in puščic ter fino izrezljane lesene predmete, katerih funkcija še ni povsem znana.

Zanimanje je vzbudilo tudi več okrašeno izrezljanih lesenih lopatic, ki bi po mnenju strokovnjakov lahko služile ritualnim namenom, kar nakazuje, da je imel lovski kraj tudi duhovni pomen. Eden izmed najbolj presenetljivih predmetov je bil okrasni zatič iz jelenovega roga, ki je verjetno pripadal enemu izmed lovcev.

odkritje se je zgodilo povsem po naključju, ko je domači pohodnik HelgeTitland med sprehodom opazil lesene kose, ki so kukali iz ledu, in o tem obvestil arheologe. Ti so se na lokacijo vrnili naslednje leto in ugotovili, da je taljenje razkrilo celoten lovski sistem, neverjetno dobro ohranjen zaradi hitrega ohlajanja podnebja v 6. stoletju našega štetja.

Leseni elementi, ujeta pod sneg in led, se niso utegnili razkrojiti, zato je celoten kompleks ostajal zaprt pod ledom več kot tisočletje. Danes so vsi artefakti shranjeni v konservatorskem oddelku univerzitetnega muzeja v Bergnu, kjer jih strokovnjaki skrbno obdelujejo, saj so izjemno krhki.