Da je tekla kri, je milo rečeno ...
Dolgo pred tem, preden je Rim postal mesto cesarjev, gladiatorjev in kavarn, je bilo njegovo območje prizorišče nečesa precej bolj prvinskega, celo za današnje standarde ostudnega - masovnega klanja slonov!
Arheologi so v kraju Casal Lumbroso na severozahodu Rima odkrili več kot 300 fosiliziranih kosti orjaškega prednika današnjih slonov, vrste Palaeoloxodon antiquus, ki je pred približno 400.000 leti hodil po italijanskih tleh. Sloni te izumrle vrste so bili pravi velikani: visoki so bili do 4 metre in težki kar 13 ton - več kot dvakrat toliko kot današnji afriški slon!
Ob kosteh so našli več kot 500 kamnitih orodij, večinoma drobnih, dolgih manj kot tri centimetre, kar po mnenju raziskovalcev dokazuje, da so takratni ljudje z natančnostjo in spretnostjo razkosavali truplo. Po odkritjih sodeč so meso in mehka tkiva odstranili hitro po smrti živali. Sledov rezanja je bilo malo, kar nakazuje na izkušenost lovcev.
Znanstveniki, ki so odkritje objavili v reviji PLOS One, menijo, da je šlo za pravo prazgodovinsko pojedino: en sam takšen slon je lahko nahranil celotno skupnost za več tednov. A raziskava razkriva še nekaj bolj presenetljivega - kosti so pozneje uporabili kot orodje. Ker v okolici ni bilo dovolj velikih kamnov, so naši predniki iz masivnih stegnenic izdelovali pripomočke za razbijanje in rezanje.
Podobne najdbe so arheologi odkrili tudi drugod po osrednji Italiji, kar kaže, da je bilo lovljenje in razkosavanje prazgodovinskih slonov del vsakdanjika tedanjih ljudi. Ti so iz narave vzeli vse, kar jim je ponudila; od mesa do kosti, ki so jih spremenili v orodje.
Z drugimi besedami: že pred skoraj pol milijona let so ljudje znali združiti preživetje, iznajdljivost in recikliranje. Le da v nekoliko bolj surovi obliki, kot jo poznamo danes ...
