Pod tovarnami je v miru počivala zgodba, ki je kar 400 let čakala na to, da jo nekdo končno razkrije.
Pod hrupnimi ulicami švedskega Göteborg se je precej po naključju razkrilo nekaj, kar je presunilo in obenem navdušiloarheološki svet. Skoraj štiri stoletja je pod industrijskimpredelom Gamlestaden ležalo pozabljeno mesto Nya Lödöse, nekoč živahno središče poznegasrednjegaveka, ki so ga prebivalci zapustili že davnega leta 1624.
Arheologi iz švedskega državnega muzeja Arkeologerna so ob izkopavanjih naleteli na ostanke mestnegaobzidja, jarka, utrjenegavhoda, hišnihtemeljev in tlakovanihulic, vsega, kar je nekoč predstavljalo srce mesta, ki je bilo predhodnik današnjega Göteborga, drugega največjega mesta na Švedskem.
Zgodba Nya Lödöse se je začela v poznem 15. stoletju, ko so na strateškem mestu ob reki Säveån začeli graditi novo naselbino. Mesto je hitro raslo, a tudi hitro propadlo. Že po nekaj desetletjih so ga prebivalci prvič zapustili, nato pa znova oživili, utrdili obzidje in razširili ulice.
V 16. stoletju je Nya Lödöse postalo pomembna trgovska točka, obdana z leseno in zemeljsko utrdbo, ki je varovala prebivalce pred danskovojsko. A ko so Švedi ustanovili Göteborg le nekaj kilometrov stran, se je usoda starega mesta zapečatila. Do leta 1624 so ga prebivalci dokončno zapustili. "Vse kaže, da je bilo mesto razmeroma revno, a zelo živahno s polji, hišami, tržnico in obrtmi," pravijo arheologi.
Z leti je zemlja pogoltnila vse sledi Nya Lödöseja. Obzidja so se sesedla, jarek je postal polje, kasneje pa je območje v 19. stoletju prekrila industrijska četrt z velikimi tovarnami in skladišči. Toda pod njihovimi temelji je mesto čakalo. Ko so leta 2017 začeli sistematična izkopavanja, so našli keramiko, kovance, steklo, orodja, lesene predmete in kosti. Vsak kos je razkrival košček vsakdanjega življenja prebivalcev, ki so nekoč tukaj živeli.
Za mnoge prebivalce današnjega Göteborga je bil Nya Lödöse dolgo le legenda. A zdaj, ko so njegovi ostanki spet ugledali luč dneva, Švedska dobiva nov vpogled v svojo mestno preteklost oziroma v čas, ko so mesta še nastajala iz zemlje, lesa in opeke, ne iz betona in jekla. Arheologi verjamejo, da so šele na začetku. Pod površjem naj bi se skrivali še deli glavne tržnice in cerkve, kar bi lahko razkrilo še več o življenju v pozni srednjeveški Skandinaviji.
