Navadne spodnjice so razkrile precej več, kot bi si marsikdo lahko mislil ...
Ko govorimo o posledicah podnebnih sprememb, industrializacije in človekovih posegov v naravo, običajno pomislimo na ozračje, oceane, gozdove ali izginjanje živalskih vrst. Ali - recimo - ledenikov. Precej redkeje je v središču pozornosti prst, čeprav je od njenega zdravja neposredno odvisen velik del življenja na našem planetu. Iz nje izvira večina hrane, ki jo uživamo, predstavlja enega največjih kopenskih rezervoarjev ogljika in je življenjski prostor za več kot polovico vseh vrst na Zemlji. Toda tudi prst je v krizi.
Britanski prirodoslovni muzej ocenjuje, da je približno tretjina svetovne prsti zmerno do močno degradirana, predvsem zaradi erozije in neustreznega upravljanja zemljišč. Raziskovalci iz Švice so njeno zdravje zdaj preverjali na precej nenavaden način. Po vsej državi so zakopali več kot 2000 spodnjic. Toda zakaj bi znanstveniki sploh zakopavali spodnje perilo?! Na prvi pogled zveni kot šala, toda v ozadju eksperimenta je preprosto znanstveno načelo: zdrava prst je polna življenja.
"Prst je polna milijonov živih organizmov, ki medsebojno delujejo," pojasnjuje Silvia Pressel, raziskovalka britanskega prirodoslovnega muzeja in dodaja: "Ti organizmi močno vplivajo na prst, denimo na njen nastanek, strukturo in produktivnost." V njej živijo deževniki, pajkovci, žuželke, glive, bakterije in nešteto drugih organizmov. Njihova številčnost je osupljiva: v eni sami čajni žlički zdrave prsti je lahko več organizmov, kot je ljudi na celotnem planetu. Prav njihova dejavnost omogoča razgradnjo organskih snovi.
Zato lahko hitrost, s katero se v zemlji razgradi določen material, raziskovalcem ponudi uporaben vpogled v njeno biološko aktivnost. Na splošno velja: hitrejša ko je razgradnja primernega organskega materiala, bolj živahno je življenje v prsti. Raziskovalci z univerze v Zürichu so to načelo uporabili za izdelavo obsežnega posnetka stanja prsti po Švici. Pri tem jim je pomagalo 1000 prostovoljcev oziroma ljubiteljskih raziskovalcev.
2000 spodnjic in 12.000 čajnih vrečk
Eksperiment, katerega rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Plants, People, Planet, je zajel 1000 različnih lokacij po vsej Švici. Raziskovalci in sodelujoči so v tla zakopali več kot 2000 spodnjic in tudi 12.000 čajnih vrečk. Čajne vrečke niso bile dodane po naključju. V raziskavah prsti jih znanstveniki že uporabljajo za merjenje hitrosti razgradnje s standardizirano metodo, imenovano Tea Bag Index.
Toda delo s čajnimi vrečkami zahteva natančno ravnanje in določena orodja. Raziskovalci so zato želeli preveriti, ali bi lahko obstajala preprostejša in predvsem javnosti veliko bolj razumljiva metoda. Tako je nastal Underpants Index oziroma indeks spodnjic. Hkrati je nenavadna izbira raziskovalcem pomagala pritegniti precej več pozornosti javnosti k problemu, ki bi sicer verjetno ostal zunaj zanimanja večine ljudi.
Tudi spodnje perilo ni bilo izbrano naključno. Uporabili so majhne moške spodnjice iz organskega bombaža, ki jih prodaja švicarska trgovska veriga Coop. Na posamezni lokaciji so sodelujoči izkopali luknjo in vanjo navpično, drugo ob drugo, zakopali dva para spodnjic ter pripadajoče čajne vrečke. Iz zemlje je ostal viden samo zgornji del oziroma pas spodnjic.
Nato se je začelo čakanje.
- Po 30 dneh so izkopali prvi par skupaj s čajnimi vrečkami in preverili, kaj se je z njim zgodilo.
- Drugi par je pod zemljo ostal še mesec dni.
- Po približno 60 dneh so izkopali tudi tega.
- In prav razlike med ostanki spodnjega perila so razkrile, kako različno živahna so tla na različnih območjih.
Najhitreje so spodnjice izginjale na zasebnih vrtovih
"Pokazali smo, da lahko razgradnja spodnjic služi kot preprosto in lahko razumljivo orodje za ocenjevanje razgradnje ter ponudi prvi vtis o zdravju prsti," so zapisali avtorji raziskave. Stopnja razgradnje se je občutno razlikovala glede na način uporabe zemljišča. Največja je bila na zasebnih vrtovih, kjer je prst pogosto zelo rodovitna.
Rezultati so se tako ujemali z osnovno domnevo raziskovalcev: spodnjice naj bi se hitreje razgrajevale v prsti z več organskega ogljika, kjer so pogoji za življenje organizmov ugodnejši. Med območji z višjo stopnjo razgradnje so bile poleg zasebnih vrtov tudi obdelovalne površine. Toda na drugi strani lestvice se je znašla vrsta površine, ki jo ljudje pogosto povezujejo prav z urejenim in zdravim okoljem.
Najslabše so se odrezale trate
Med vsemi proučevanimi kategorijami zemljišč je bila razgradnja spodnjic najpočasnejša na tratah. Slabše so se odrezale celo v primerjavi s trajnimi travniki in površinami s trajnimi nasadi. Ugotovitev se pridružuje že obstoječim pomislekom glede velikih površin klasične okrasne trate.
V številnih delih sveta okoljevarstveniki in strokovnjaki že zagovarjajo zmanjševanje površin s takšno travo. Klasične trate lahko ustvarjajo biološko revne monokulture, za vzdrževanje pa pogosto potrebujejo velike količine vode, kar postaja posebej problematično na območjih, ki se spoprijemajo s pomanjkanjem vodnih virov. Švicarski eksperiment zdaj kaže, da je lahko pod popolnoma urejeno zeleno površino tudi manj biološko aktivna prst. In prav tu nenavadne zakopane spodnjice dobijo precej resnejši pomen.
Prst je eden najkompleksnejših živih sistemov na Zemlji, čeprav večino časa nanjo gledamo zgolj kot na rjavo plast pod našimi nogami. V resnici pomaga pridelovati hrano, shranjuje ogromne količine ogljika in zagotavlja življenjski prostor nepredstavljivemu številu organizmov. Če začne izgubljati svojo biološko aktivnost, posledice zato niso omejene samo na tisto, kar se dogaja nekaj centimetrov pod površjem ...
