I. D. | 18. 8. 2022, 08:44

Takšne bodo posledice jedrske vojne

Profimedia
Takšne bodo posledice jedrske vojne (foto: Profimedia)

Napetosti med ZDA in Rusijo naraščajo. V primeru spopada bi zaradi lakote umrlo več milijard ljudi.

Če bi se med dvema svetovnima velesilama razplamtela jedrska vojna, bi se količina pridelane hrane drastično zmanjšala, menijo podnebni znanstveniki. Zaradi konflikta med Rusijo in ZDA bi od lakote umrlo več kot 5 milijard ljudi.

Profimedia

"Podatki nam govorijo tole: na vsak način moramo preprečiti, da bi prišlo do jedrske vojne," svari Alan Robock, zaslužni profesor za podnebne spremembe na oddelku za okoljske znanosti Univerze Rutgers. Robock je sodeloval pri raziskavi, ki jo je vodila redna profesorica Lili Xia.

Indy100

Izračunala sta, koliko saj bi prišlo v ozračje zaradi požarov, ki bi se vneli ob detonacijah jedrskega orožja. Koliko saj bi blokiralo sončne žarke, sta pogledala na podlagi šestih različnih scenarijev – petih manjših vojn med Indijo in Pakistanom in eno večjo med ZDA in Rusijo. Pri tem sta upoštevala jedrske kapacitete vsake države.

Model za podnebne napovedi je nato pokazal vpliv saj na pridelek koruze, riža, pšenice in soje za vsako državo posebej. Pozabili niso niti na spremembe v pašnih površinah in ribe v morjih.

Že najmanjši od šestih spopadov, lokalizirana vojna med Indijo in Pakistanom, bi v petih letih po konfliktu zmanjšala globalno pridelavo hrane za 7 odstotkov. V najobsežnejši vojni – jedrskem spopadu med Rusijo in ZDA – bi se globalna pridelava tri do štiri leta po konfliktu zmanjšala za približno 90 odstotkov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Stefan R. S. (@surreal_world_ai)

Upad pridelka bi bil najhujši na srednjih nadmorskih višinah, med drugim v velikih izvoznicah, kot sta Rusija in ZDA. To bi sprožilo omejevanje izvoza in velike težave v afriških in bližnjevzhodnih državah, ki so odvisne od uvoza.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by graziano arici (@grazianoarici)

Te spremembe bi sprožile katastrofalno sesutje globalnih prehranskih trgov. Že 7-odstotni upad bi presegel največjo do zdaj zabeleženo anomalijo iz leta 1961. V najhujšem primeru bi več kot 75 odstotkov planeta stradalo prej kot v dveh letih.

Indy100

V teh modelih še niso upoštevani vsi dejavniki. Jedrsko orožje bi namreč segrelo stratosfero in tako uničilo ozonski plašč, zaradi česar bi bile poljščine izpostavljene močnejšemu ultravijoličnemu sevanju. Vpliva tega na zaloge hrane še ne poznamo.

profimedia

"Če jedrsko orožje obstaja, ga je mogoče uporabiti in svet se je že večkrat znašel na pragu jedrske vojne," razmišlja Robock. "Prepoved jedrskega orožja je edina dolgoročna rešitev. Mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki so jo pred petimi leti pripravili Združeni narodi, je podpisalo 66 držav, a ne tudi devet jedrskih držav. Naše delo jasno govori, da je prišel čas, da tudi teh devet držav prisluhne znanosti in preostalemu svetu ter podpiše sporazum."

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.