Astronomi so ob nedavnem odkritju obstali brez besed. Vse, kar so mislili, da vejo, se je postavilo na glavo.
Astronomi so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb odkrili najstarejšo in najbolj oddaljeno črno luknjo, kar jih je bilo doslej zaznanih. To predstavlja veliko prelomnico v razumevanju zgodnjih faz vesolja. Odkritje, objavljeno v reviji Astrophysical Journal Letters, sega 13,3 milijarde let v preteklost, v čas zgolj 500 milijonov let po velikem poku. Črna luknja, ki leži v galaksiji CAPERS-LRD-z9, je po ocenah lahko velika med 38 in kar 300 milijoni Sončevih mas, kar postavlja na glavo dosedanje teorije o tem, kako hitro so črne luknje lahko rasle v prvih stoletjih obstoja kozmosa.
Odkritje je nastalo v okviru raziskovalnega projekta CAPERS (CANDELS-Area Prism Epoch of Reionization Survey), ki raziskuje najbolj oddaljene kotičke vesolja. Znanstveniki so med tako imenovanimi "malimi rdečimi pikami" v globokih posnetkih JWST naleteli na nenavadno galaksijo. S spektroskopsko analizo so razbrali, da se v njej plini gibljejo s tisoči kilometrov na sekundo, kar je jasen znak snovi, ki se vrti okoli črne luknje v akrecijskem disku. Prav ta "dimni dokaz" je potrdil njeno prisotnost.
Pojem "mala rdeča pika" opisuje, kako so te oddaljene galaksije videti skozi teleskope - kot majhne, rdečkaste svetlobne točke. Rdečino povzročata kozmični rdeči premik, ki raztegne svetlobo ob širjenju vesolja, ter gosto oblaki prahu in plina, ki prekrivajo modrejše dele spektra. Računalniški modeli potrjujejo, da ti oblaki ustvarijo svetlobni podpis, kakršnega je zaznal Webbov teleskop.
Najbolj presenetljivo dejstvo je velikost omenjene črne luknje. Čeprav je nastala v izjemno zgodnjem obdobju, so meritve pokazale, da bi lahko bila kar 300-milijonkrat masivnejša od našega Sonca. Tako hiter razvoj črnih lukenj sproža dve možnosti: ali so v zgodnjem vesolju rasle bistveno hitreje, kot so znanstveniki doslej verjeli, ali pa so nastajale iz že začetno ogromnih "semen", kar postavlja pod vprašaj uveljavljene modele o njihovem nastanku.
Zahvaljujoč infrardečim instrumentom JWST so astronomi lahko opazovali svetlobo, ki je potovala več kot 13 milijard let. Vsak tak pogled v preteklost razkriva ne le naravo zgodnjih galaksij, temveč tudi, kako so nastajali temelji za strukturo vesolja, kakršno poznamo danes.
Steven Finkelstein, direktor Cosmic Frontier Centra na univerzi v Teksasu in soavtor študije, je poudaril: "Odkritje malih rdečih pik je bilo veliko presenečenje v prvih podatkih JWST. Zdaj pa šele začenjamo razumeti, kaj so in kako so nastale."
