Kar bi moralo biti rutinska modernizacija električne napeljave, se je spremenilo v arheološko detektivko.
Med obnovitvenimi deli v središču Mexico Cityja so delavci kmalu naleteli na nepričakovano gradnjo. Ogromen kompleks je bil zgrajen pred skoraj 800 leti, ko so Azteki vladali večjemu delu severne Srednje Amerike.
Natančen čas gradnje sicer še ni jasen, a strokovnjaki ocenjujejo, da so zgradbo uporabljali že v postklasičnem obdobju, nekje med 1200 in 1521.
Mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino pojasnjuje, da gre za zelo posebno lokacijo, ki meji na dve soseski nedaleč od Tenochtitlana, ki je okrog leta 1325 postala azteška prestolnica.
Za moderne standarde je rezidenca ogromna - ostanki se raztezajo na 400 kvadratnim metrih.
Arheološke najdbe kažejo, da tu niso le živeli, ampak tudi gojili rastline. Pri tem so uporabljali tehniko chinampas, majhne pravokotne zaplate zemlje, ki plavajo na plitkih jezerih. Del najdišča so bili tudi 40-metrski leseni tramovi s povezovalnimi kanali, kar kaže ravno na prisotnost takšnih plavajočih vrtov.
Ta tehnika se je med nekaterimi prebivalci Mexico Cityja obdržala vse do danes, najbolj priljubljena je pri organskem kmetovanju. "Zdi se mi, da se ljudje vračajo k svojim pred-španskim koreninam," je za Smithsonian komentiral okoljski pedagog Francisco "Paco" Juárez. "Odkrivajo, da so chinampas nacionalni zaklad."
Pod debelimi blatnimi opekami na tleh so raziskovalci našli tudi ostanke starodavne družine, med drugim dve pogrebni posodi z otroškimi ostanki in nekaj pogrebnih daritev.
Arheologi ugotavljajo, da je kompleks po prihodu Špancev zaživel na novo. Najverjetneje so v njem skozi 16. in 17. stoletje izdelovali keramiko in sedla.
Odkrili so tudi ostanke ploščic na tleh kopalnice in drenažni sistem, iz česar sklepajo, da je bila v 19. stoletju na tem mestu javna kopalnica za premožnejše prebivalce.
