Nova študija nasprotuje marsičemu, o čemer so bili verniki doslej prepričani.
Slavni Torinski prt, za katerega mnogi verjamejo, da je ob smrti prekrival telo Jezusa Kristusa, po ugotovitvah nove znanstvene študije najverjetneje ni nastal na osnovi resničnega človeškega telesa. Nasprotno - bolj verjetno gre za odtis nizkoreliefne skulpture, kaže raziskava, objavljena v znanstveni reviji Archaeometry.
Brazilec Cicero Moraes, strokovnjak za digitalno 3D modeliranje in zgodovinske rekonstrukcije obrazov, je s pomočjo specializirane programske opreme primerjal, kako se tkanina obnaša, ko jo položimo na tridimenzionalno človeško telo, in kako, ko prekrije plitvo reliefno skulpturo. Rezultati so bili jasni: vzorec na Torinskem prtu bistveno bolje ustreza nizkoreliefni površini kot pa naravnemu telesu.
"Slika na prtu je skladna z odtisom nizkega reliefa. Ta bi bil lahko iz lesa, kamna ali kovine, pobarvan ali segret le na mestih dotika s tkanino, kar bi ustvarilo opažen vzorec," je za Live Science pojasnil Moraes.
Torinski prt je prvič dokumentiran v 14. stoletju, številne analize – tudi radiokarbonsko datiranje iz leta 1989 – pa potrjujejo, da izvira iz obdobja med letoma 1260 in 1390. V tistem času so bile v Evropi zelo priljubljene ravne, plitke upodobitve svetnikov, pogosto na nagrobnikih ali oltarjih.
Moraes je izdelal dva digitalna modela, enega v obliki resničnega človeškega telesa in drugega kot nizkorelief, ter z uporabo 3D simulacije nanju položil digitalno tkanino. Primerjava s fotografijami Torinskega prta iz leta 1931 je razkrila, da vzorec z nizkoreliefnega modela skoraj popolnoma ustreza resnični podobi na prtu.
V nasprotju s tem je tkanina na tridimenzionalnem telesu ustvarila popačeno sliko. Gre za pojav, ki ga Moraes imenuje "učinek Agamemnonove maske", po sloviti zlati posmrtni maski iz Mikene, katere širina je rezultat nepravilnega odtisa tridimenzionalnega obraza na ploskev.
Čeprav možnosti, da gre za odtis resničnega telesa, popolnoma ne izključuje, Moraes meni, da je bolj verjetna razlaga, da je bil prt ustvarjen v umetniškem oziroma pogrebnem kontekstu, kot "mojstrovina krščanske umetnosti". Italijanski strokovnjak za zgodovino krščanstva Andrea Nicolotti se s tem deloma strinja, a opozarja, da ugotovitev ni povsem nova: "Že vsaj štiri stoletja vemo, da je podoba telesa na prtu ortogonalna projekcija, kar pomeni, da ni mogla nastati z neposrednim dotikom tridimenzionalnega telesa."
