Skrivnostna najdba razkriva povsem drugačno resnico o Jezusu Kristusu, kot je bilo doslej znano.
Nova arheološka odkritja po vsej Turčiji razkrivajo izjemno pomembno vlogo Anatolije pri širjenju zgodnjega krščanstva. V zadnjih dveh letih so raziskovalci odkrili najmanj ducat doslej neznanih cerkva iz 4. in 5. stoletja, starodavne grobnice, napise ter celo eno najzgodnejših upodobitev svetega Jurija, kasnejšega zaščitnika Anglije.
Največ pozornosti je pritegnila freska Jezusa Kristusa, ki so jo odkrili v turškem mestu Iznik. Jezus je upodobljen kot Dobri pastir, freska pa velja za eno izmed petih najstarejših znanih podob odraslega Kristusa na svetu. Nastala naj bi v prvi polovici 3. stoletja. Posebnost odkritja je neverjetna ohranjenost barv in detajlov. Ker je bila freska zaprta v izjemno dobro ohranjeni podzemni družinski grobnici brez kisika, so pigmenti ostali skoraj povsem nedotaknjeni. Jasno so vidne poteze obraza, roke, gube oblačila in celo ovca, ki jo nosi čez ramena.
Ta podoba zgodovinarjem ponuja dragocen vpogled v to, kako so prvi kristjani dojemali Jezusa. Upodobljen je brez brade, s kratkimi lasmi in oblečen v elegantna rimska oblačila višjega sloja, kar precej odstopa od kasnejših tradicionalnih podob Kristusa.
Ob tem arheologi poudarjajo, da Anatolija ni bila le obrobni del zgodnjega krščanskega sveta, temveč eno njegovih ključnih središč. Prav tam se je vera v le nekaj stoletjih razvila iz majhne preganjane skupnosti v uradno religijo Rimskega imperija. Nova raziskovanja kažejo, da so k širjenju krščanstva prispevali številni dejavniki: preganjanje in mučeništvo, socialna pomoč skupnostim, manjša smrtnost zaradi bolezni in celo demografske spremembe v rimskem svetu.
Posebej zanimiva so tudi odkritja, povezana s kultom rimskih cesarjev. V različnih turških mestih so arheologi v zadnjih letih našli ogromne kipe cesarjev Marka Avrelija in Hadrijana. Prav širjenje čaščenja cesarja kot božanstva naj bi zgodnjim kristjanom omogočilo, da so svoje gibanje razvili tudi kot upor proti rimski oblasti. To naj bi vplivalo celo na znamenito biblično Razodetje.
V Pergamonu, enem najpomembnejših mest antičnega sveta, raziskovalci preučujejo območje, kjer je stal prvi tempelj rimskega cesarskega kulta. Prav Pergamon je v Razodetju omenjen kot kraj Satanovega prestola, Rimskemu imperiju pa je prerok Janez pripisal simbol Zveri. Tamkajšnji zgodnji kristjani naj bi rimske cesarje napadali tudi s skrivnostno številčno kodo 666 oziroma 616: številom zveri.
Nove najdbe razkrivajo tudi vsakdanje življenje prvih kristjanov. V starodavni Smirni, današnjem Izmirju, so strokovnjaki odkrili skrivna krščanska sporočila, zapisana kot grafiti na stenah rimskega nakupovalnega središča. Med njimi je beseda Logos, eden od nazivov za Kristusa, pa tudi skrivnostni numerični zapis 800, ki naj bi pomenil, da vera vodi do Gospoda.
V mestu Laodiceja so odkrili eno najstarejših hišnih cerkva na svetu. Gre za prostor, kjer so se kristjani zbirali še pred gradnjo prvih pravih cerkva. V Sardah raziskujejo mogočno cerkev iz 6. stoletja, ki bi lahko bila celo arhitekturni predhodnik znamenite Hagije Sofije v Carigradu.
Med najbolj fascinantnimi odkritji zadnjih let je tudi antično mesto Efez, kjer so arheologi našli četrt, pokopano pod plastjo pepela po velikem požaru med perzijskim napadom. Podobno kot Pompeji je tudi ta pepel ohranil zamrznjen trenutek zgodovine, le da tokrat ne poganskega, ampak zgodnjebizantinskega krščanskega sveta. Našli so na tisoče posod, ostanke hrane, amfore s slanimi skušami in celo trgovino s spominki za krščanske romarje, v kateri so prodajali majhne stekleničke za sveto olje in blagoslovljeno vodo.
Profesorica Candida Moss z univerze v Birminghamu poudarja, da imajo ta odkritja izjemen pomen za razumevanje zgodovine. Anatolija, današnja Turčija, je bila po njenih besedah prava zibelka zgodnjega krščanstva. Prav tam so delovali apostoli Peter, Pavel in številni prvi misijonarji, pozneje pa se je tja preselilo celo središče Rimskega imperija.
