So res razbili enega največjih mitov človeštva?!
Keramični drobci, ki so jih delavci odkrili med vzdrževalnimi deli v bližini formacije Durupinar na turški gori Ararat, so sprožili nov val razprav o tem, ali prav tam morda počiva Noetova barka. Profesor Faruk Kaya z univerze Agri Ibrahim Cecen je potrdil, da starost najdenih predmetov sega med 5500 in 3000 pr. n. št., kar časovno presenetljivo sovpada s tradicionalnimi ocenami obdobja, ki ga religiozni viri pripisujejo Noetu.
Najdišče se nahaja tik ob znamenitem čolnu podobnem zemeljskem izboklinjenju, ki že desetletja buri domišljijo raziskovalcev, teologov in pustolovcev. Prav tu, kjer dež in potresi počasi razkrivajo plasti prsti, je kapitan Ilhan Durupinar leta 1959 prvi prepoznal obliko, ki jo številni še danes povezujejo z biblijsko ladjo. Njene dimenzije naj bi se ujemale z merami, opisanimi v Knjigi geneze, kar je privlačen detajl za vse, ki menijo, da se zgodovina in Sveto pismo prepletata.
Arheologi in geologi, vključeni v skupni raziskovalni projekt univerz iz Agri in Carigrada, so že leta 2022 začeli sistematično zbirati vzorce kamnin in sedimentov. Laboratorijske analize kažejo na kontinuirano človeško prisotnost od halkolitskega obdobja naprej, kar dodatno krepi teorijo, da je regija v preteklosti igrala pomembno vlogo.
Nova najdba keramike tako ni le zanimiv drobec preteklosti, temveč potencialni ključ v najstarejši uganki človeške kulture: če je barka sploh obstajala, je morda res počivala prav tu ...
