Arheologi so se potopili na dno morja in se zaleteli v nekaj norega: ko so stvari nosili na kopno, nihče ni mogel verjeti svojim očem

31. 8. 2025, 06:00 | E. Č.
Arheologi so se potopili na dno morja in se zaleteli v nekaj norega: ko so stvari nosili na kopno, nihče ni mogel verjeti svojim očem (foto: Turško ministrstvo za kulturo in turizem)
Turško ministrstvo za kulturo in turizem

Globoko pod morsko gladino je ekipo raziskovalcev pričakala osupljiva najdba, ki bo temeljito spremenila razumevanje preteklosti.

Ob turški obali pri Datci so arheologi v sodelovanju z univerzo Dokuz Eylül odkrili prve in doslej edine ostanke osmanske ladijske razbitine iz 17. stoletja. Ladja leži v plitvinah Sredozemlja in je razkrila izjemno bogato zbirko predmetov, ki ponujajo vpogled v osmansko pomorsko moč in vsakdanje življenje v času največje renesanse imperija. Turški minister za kulturo in turizem Mehmet Nuri Ersoy je ob tem poudaril, da gre za eno najpomembnejših odkritij v zgodovini podvodne arheologije.

Med letošnjo sezono izkopavanj so arheologi odkrili pravo zakladnico orožja in streliva. Na površje so prinesli 36 zapakiranih osmanskih pušk, več kot 50 granat, številne meče, bodala, pištole in več kot 3000 krogel. Med predmeti je tudi bogato okrašno osmansko bodalo z ukrivljenim rezilom in umetelno izdelanim ročajem. Ti artefakti dokazujejo, da je bila ladja opremljena ne le za trgovino, temveč tudi za obrambo pred morebitnimi napadi.

Poleg orožja so odkrili tudi predmete, ki pričajo o življenju posadke in potnikov. Najdba vključuje 135 glinenih pip iz tovarne Tophane, kar predstavlja največjo doslej odkrito zbirko pip iz osmanskega obdobja, pa tudi dve šahovnici, več kot 40 kosov kitajskega porcelana, bakreno kuhinjsko posodje, lesene žlice, glavnik iz pušpana in usnjene čutare. Skupaj te najdbe slikajo živahno vsakdanje življenje na krovu in trgovske poti, ki so povezovale osmansko cesarstvo s preostalim svetom.

Neželena "30-kilogramska mrcina" uničuje sadovnjak: "Kot bi se mi posmehoval"

Ekipa pod vodstvom profesorja Haruna Özdaşa je na krovu našla pečat z islamsko letnico 1078 (1667–1668), ki je omogočil natančno datacijo potopitve. Po vsej verjetnosti je ladja po oboroženem spopadu nasedla, zagorela in se nato potopila. Med tovorom so našli tudi kostanj, kar nakazuje, da se je nesreča zgodila pozimi. Ladja meri približno 30 metrov v dolžino in 9 metrov v širino.

Raziskovalci so uporabili napredne metode fotogrametrije, s katerimi vsak dan zajamejo stotine fotografij razbitine in jih združijo v visoko ločljive 3D-mozaike. Ti omogočajo natančno načrtovanje in ohranjanje digitalne podobe ladje, hkrati pa olajšajo katalogizacijo na stotine predmetov, ki jih arheologi dnevno dvigujejo z morskega dna.

Najdba ne predstavlja le vpogleda v osmansko trgovino in pomorsko moč, ampak postavlja temelje za novo razumevanje pomorske dediščine regije. Profesor Özdaş meni, da je zbirka tako bogata in raznolika, da bi lahko predstavljala osnovo za nov muzej, posvečen osmanski pomorski zgodovini. V bližnjih vodah so raziskovalci sicer že evidentirali približno 20 razbitin iz obdobja od 17. do 19. stoletja, a nobena se po raznolikosti in ohranjenosti ne more primerjati s tokratno.

Kot je poudaril minister Ersoy, gre za odkritje, ki bo ostalo zapisano ne le v zgodovino Turčije, temveč tudi v svetovno podvodno arheologijo, saj prvič prinaša tako bogate dokaze o osmanski pomorski moči in trgovskih poteh v času, ko je imperij obvladoval velik del Sredozemlja.

Slovenec je dvema Hrvatoma prodal nekaj, zaradi česar sta končala v bolnišnici (in posledično se je spravil v velike težave)

Novo na Metroplay: 8 nasvetov, kako v spalnici spodbuditi ljubezen I Tanja Glažar