Med stranmi knjižnične zbirke je desetletja neopazno počival košček pergamenta, manjši od dlani, dokler raziskovalec na njem ni prepoznal besed, ki človeštvo spremljajo že skoraj tri tisočletja.
Ko je Mark de Kreij pregledoval zbirko starih egipčanskih besedil v knjižnici univerze v Utrechtu, ni pričakoval, da bo naletel na drobec ene najslavnejših zgodb v zgodovini književnosti. Med zgodnjekrščanskimi rokopisi in drugimi egipčanskimi ter grškimi besedili je opazil majhen, poškodovan kos pergamenta. Besede na njem so se mu zdele znane.
De Kreij, strokovnjak za grško književnost in profesor na nizozemski univerzi Radboud, je kmalu ugotovil, da ima pred seboj približno 1700 let star odlomek Homerjeve Odiseje. Fragment meri vsega približno 6,6 krat 7,7 centimetra, raziskovalci pa domnevajo, da je bil nekoč del majhne, žepne izdaje Odiseje, izdelane v Egiptu okoli leta 300.
Verzi iz 12. speva Odiseje
In na drobnem kosu pergamenta ni ohranjen kar katerikoli del Odisejevega potovanja. "V Odiseji je toliko dolgočasnih delov. Ta pa je po naključju res zabaven odlomek," je de Kreij nekoliko hudomušno povedal za RTV Utrecht. Na pergamentu so namreč verzi iz 12. speva Odiseje, enega najbolj dramatičnih delov Homerjevega epa. Pripovedujejo o trenutku, ko je bog sonca Helios izvedel, da so Odisejevi možje ubili in pojedli njegovo sveto, nesmrtno govedo.
Dogodki, ki pripeljejo do katastrofe, se začnejo že prej. Boginja Kirka Odiseja opozori, naj se izogne Trinakiji, Heliosovemu otoku. Toda po tem, ko Odisej in njegovi možje preživijo srečanje s Scilo in Karibdo – šestglavo pošastjo in uničujočim morskim vrtincem –, jih pot vendarle pripelje prav tja. Odisejeva desna roka Evriloh ga prepriča, naj posadki dovoli pristati in poiskati hrano. Odisej privoli, vendar postavi jasen pogoj: Heliosove živine se ne smejo dotakniti.
Nato se vreme obrne proti njim. Mesec dni trajajo neurja, zaloge hrane kopnijo in lakota postaja vse hujša. Evriloh in drugi možje na koncu prelomijo prepoved, zakoljejo Heliosovo sveto govedo in ga pojedo. Helios zahteva maščevanje. Zevs nato uniči njihovo ladjo in pobije celotno posadko. Preživi samo Odisej, čigar desetletno vračanje iz Troje proti domači Itaki predstavlja jedro Homerjevega epa.
Le približno 30 fragmentov
Prav del te zgodbe je skoraj dve tisočletji preživel na majhnem kosu pergamenta, ki je nazadnje pristal v nizozemski univerzitetni knjižnici. Raziskovalci menijo, da je bil fragment prvotno del pergamentnega kodeksa, nastalega v 3. ali 4. stoletju našega štetja na območju egiptovske oaze Fajum. Takšni primerki so izjemno redki. Po navedbah univerze v Utrechtu je bilo doslej odkritih le približno 30 primerljivih fragmentov.
Knjižnica univerze v Utrechtu je zbirko zgodnjekrščanskih rokopisov in drugih starih besedil kupila sredi 20. stoletja, vendar za zdaj ni znano, kako se je Homerjev fragment znašel med njimi. Odiseja je sicer skupaj z Iliado temeljno delo starogrške književnosti. Epa sta nastala proti koncu 8. oziroma na začetku 7. stoletja pred našim štetjem. Iliada pripoveduje o dogodkih med desetletno trojansko vojno, Odiseja pa spremlja prav tako deset let trajajočo pot grškega junaka Odiseja iz Troje nazaj na Itako.
Zanimivo je, da najdba na Nizozemskem letos ni bila edino nepričakovano srečanje s Homerjevim svetom. Spomladi so arheologi v Egiptu v mumiji iz rimskega obdobja odkrili fragmente papirusa z deli Iliade. Tako sta bila v istem letu povsem nepričakovano odkrita nova drobca obeh velikih Homerjevih epov.
