Globoko v srcu ene najbolj skrivnostnih zgradb na svetu se skriva nekaj, kar še danes buri domišljijo raziskovalcev.
Ena največjih ugank staroegipčanske civilizacije je znova v središču pozornosti. V Keopsovi piramidi oziroma Veliki piramidi v Gizi so arheologi že leta 2017 s pomočjo napredne tehnologije odkrili ogromno, zapečateno prazno komoro, ki do danes buri domišljijo znanstvenikov. Namen prostora, ki sega 4500 let v preteklost, še vedno ni znan, nekateri pa verjamejo, da bi lahko šlo za dolgo iskano grobnico faraona Kufuja.
Komoro so zaznali raziskovalci iz ekipe ScanPyramids z metodo muonske tomografije, ki uporablja kozmične žarke za vpogled v strukture iz več sto metrov kamna. Rezultati so razkrili velik prazen prostor, dolg vsaj 30 metrov, ki so ga poimenovali "velika praznina" (big void). Kot so zapisali v reviji Nature, je to prvo pomembno odkritje notranje strukture Velike piramide po 19. stoletju.
Ko so arheologi v 19. stoletju odpirali piramido, so našli več sob, tudi eno s sarkofagom, ki pa je bil prazen. Prevladalo je prepričanje, da so roparji že zdavnaj odnesli faraonove posmrtne ostanke. A že desetletja obstajajo teorije, da nekje v piramidi obstaja skrita četrta komora, v kateri bi lahko počival Kufu.
Francoski raziskovalci so že leta 2004 s pomočjo georadarja in arhitekturne analize prišla do misli, da so graditelji med gradnjo piramide prilagajali načrte. Dormion je menil, da razpoke v masivnih granitnih nosilcih niso posledica potresov, temveč napak med gradnjo, kar naj bi graditelje prisililo k spremembam in morda ustvarjanju dodatne, skrite komore.
Čeprav "velika praznina" še vedno ostaja nepojasnjena, se obeta nov poskus razjasnitve. Leta 2022 je ekipa pod vodstvom Alana Brossa iz Fermi National Accelerator Laboratory v Illinoisu napovedala, da bo piramido posnela z muonsko tehnologijo, kar stokrat občutljivejšo od doslej uporabljene. Ta naj bi prvič omogočila pravo tridimenzionalno tomografsko sliko celotne strukture.
Do danes raziskave še niso izvedli, zato skrivnost ostaja. Ali gre res za faraonovo izgubljeno grobnico ali pa le za arhitekturno posebnost, bo pokazal čas. Za zdaj pa "velika praznina" ostaja ena najbolj intrigantnih ugank Velike piramide v Gizi.
