Sedem od desetih trgovin še ponuja izdelek, za katerega so dali obljubo, da bo izginil s polic.
Deset let po prvih javnih zavezah velikih trgovskih verig, da bodo v Franciji prenehale prodajati jajca kokoši iz baterijske reje, realnost razkriva bolj zapleteno sliko. Po podatkih francoskega združenja za zaščito živali Anima več kot sedem od desetih supermarketov še vedno ponuja jajca kokoši, vzrejenih v kletkah, in to kljub obljubam, da jih po 1. januarju 2026 ne bo več na policah.
Združenje Anima je skupaj z nevladno organizacijo Data for Good prejšnji mesec v Franciji preverilo skoraj 400 supermarketov različnih verig, med njimi Leclerc, Carrefour, Intermarché, U, Auchan, Lidl, Monoprix in Aldi. Rezultati so pokazali, da je 73 odstotkov obiskanih trgovin še vedno prodajalo jajca iz kletk.
Razlike med trgovci so precejšnje. Jajca iz baterijske reje so našli le v 3,6 odstotka pregledanih trgovin Monoprix, v približno četrtini trgovin Aldi in v manj kot polovici trgovin Intermarché. Povsem drugačna slika pa se kaže pri nekaterih drugih verigah: v več kot 80 odstotkih pregledanih trgovin Carrefour in Leclerc so bila jajca iz kletk še vedno na voljo, pri verigah U, Auchan in Lidl pa celo v več kot 90 odstotkih trgovin.
V 95 odstotkih primerov so bila ta jajca francoskega porekla. Izjema je Lidl, ki naj bi pogosteje prodajal jajca iz baterijske reje iz tujine, zlasti iz Poljske. Po zagotovilih združenja ukrajinskih jajc, katerih uvoz je lani sprožil polemike, med pregledanimi izdelki niso zaznali.
Združenje opozarja tudi na dodatno težavo: v več deset supermarketih so prodajali pakiranja jajc brez jasno označenega načina reje, kar je v nasprotju z evropsko zakonodajo. Takšne nepravilnosti postavljajo pod vprašaj preglednost in doslednost nadzora.
Hkrati so pregledali še 25 izdelkov lastnih blagovnih znamk, ki vsebujejo jajca, denimo brioše in kolačke. Tu so rezultati spodbudnejši. Lidl navaja, da so v teh izdelkih v 100 odstotkih uporabljena jajca iz talne ali proste reje, sledijo Leclerc s 96 odstotki, Monoprix z nekaj manj kot 91 odstotki in Aldi z 90 odstotki.
Trgovske verige se branijo z argumentom napetosti na trgu. Po njihovih navedbah francoska proizvodnja ni sledila rasti porabe, kar je povzročilo pomanjkanje jajc in prazne police. Carrefour je celo javno izpodbijal metodologijo raziskave, ki jo je uporabilo združenje Anima.
A vprašanje ostaja: ali so zaveze o koncu prodaje jajc iz baterijske reje resnične ali zgolj prilagodljive obljube, ki se umikajo pred tržnimi razmerami? Potrošniki so v zadnjem desetletju pokazali, da jim način reje ni vseeno. Zdaj je na potezi trgovska industrija, ki mora dokazati, ali so etične zaveze več kot le trženjska fraza.
