Teorija je skladna s sodobnimi znanstvenimi dognanji o vesolju.
Fizik Michael Guillen je za ameriški medij Fox News spregovoril o tem, kje bi lahko skladno z znanstvenimi dognanji ležala nebesa, v kakršna verjamejo kristjani in kot naj bi jih opisovala Bibilija. Svoje domneve o možni lokaciji nebes je pojasnil s pomočjo fizikalnih zakonitosti in teorij o vesolju, ki jih pozna moderna znanost.
Razkril, kjer bi lahko ležala nebesa
Guillen je za omenjeni medij dejal, da kot znanstvenik razume, kako pomembne so jasne definicije. Pojasnil je, da je glede na Bibiljo najnižja raven nebes Zemljino ozračje, srednjo raven predstavlja vesolje, najvišja raven pa naj bi bil kraj, kjer prebiva bog. Ob tem je omenil biblijske vrstice, ki pravijo, kako ljudje gledamo "navzgor" proti bogu v nebesih, bog pa na nas, ki smo na Zemlji, gleda "navzdol".
Ob tem se je vprašal, ali bi, če bi z raketo potovali naravnost "navzgor" v globine vesolja, kdaj dosegli točko, ki je dovolj visoko, da bi dejansko prišli do nebes. Pri tem se je oprl na pomembna znanstvena dognanja 20. stoletja, kot je Hubblov zakon, in razgalil svojo teorijo, po kateri bi nebesa lahko ležala onkraj vidnega vesolja, za tako imenovanim kozmičnim horizontom.
Točka, onkraj katere ne moremo videti
Ameriški odvetnik in ljubiteljski astronom Edwin Hubble je leta 1929 prvi ugotovil, da se galaksije, ki jih lahko opazujemo, podobno kot drobci po eksploziji, z veliko hitrostjo oddaljujejo druga od druge, pri čemer obstaja tudi jasen vzorec: bolj kot je galaksija oddaljena od Zemlje, hitreje se od nas oddaljuje. To je bilo znanstveno zelo pomembno odkritje, ki ga danes poznamo kot Hubblov zakon.
Kozmični horizont je najbolj oddaljena točka, do katere je v času obstoja končnega vesolja prišla svetloba. Ta se namreč giblje z omejeno hitrostjo. Gre za rob opazljivega vesolja, kar ne pomeni, da vesolja za to točko več ni, ampak pomeni zgolj to, da vesolja onkraj te točke več ne moremo opazovati, saj svetloba v obdobju, odkar obstaja vesolje, ni imela dovolj časa, da bi pripotovala do nas.
Trajno skrito vesolje, kjer se čas ustavi
Guillenu se zdi povsem mogoče, da bi se nebesa lahko nahajala prav onkraj kozmičnega horizonta. V sodobni kozmologiji namreč onkraj te točke obstaja celotno vesolje, ki je za nas trajno skrito. Te točke ne moremo doseči, še manj pa je prestopiti.
Ta teorija se zdi Guillenu mogoča tudi zaradi skladnosti s sodobnimi astronomskimi opazovanji, ki - skupaj z Einsteinovima teorijama posebne in splošne relativnosti - kažejo, da se na kozmičnem horizontu čas ustavi. Gre za razdaljo, ki je tako oddaljena, tako daleč v globokem vesolju, da tam ni ne preteklosti ne sedanjosti niti prihodnosti. Obstaja le brezčasnost.
Kaj obstaja onkraj kozmičnega horizonta?
Čeprav čas na kozmičnem horizontu in onkraj njega ne obstaja, tam vseeno obstaja prostor, zaradi česar Guillen sklepa, da bi lahko bilo skrito vesolje za kozmičnim horizontom primerno za bivanje, vendar le za svetlobo in svetlobi podobne entitete.
Svojo teorijo je podkrepil tudi z dejstvom, da so objekti, s katerimi je obdana točka, ki ji pravimo kozmični horizont, po sodobni kozmologiji najstarejši objekti v opazljivem vesolju. Karkoli bi torej obstajalo onkraj kozmičnega horizonta, bi bilo starejše od najstarejših objektov, starejše od tako imenovanega velikega poka in starejše od celotnega opazljivega vesolja.
Tam bi lahko živela le nematerialna bitja
Zaradi vsega navedenega je po mnenju Michaela Guillena povsem mogoče, da daleč onkraj vidnega, z zvezdami posutega vesolja, dejansko ležijo nebesa, ki so za smrtnike nedosegljiva, dokler so živi. Onkraj kozmičnega horizonta bi po njegovem mnenju lahko živela le bitja, ki so nematerialna in brezčasna, kar naj bi bilo skladno s tem, v kar verjamejo kristjani.
Prostor za kozmičnim horizontom bi prav tako lahko bil - skladno z znanstvenimi dognanji - domovanje tistega, ki je obstajal pred vesoljem, kot ga poznamo, in ga je to vesolje morda celo ustvaril, je Guillen še pojasnil za Fox News.
