Visoko nad Zemljo se je za kratek čas pojavila nenavadna vijolična svetloba, ki je bila iz vesolja videti skoraj nezemeljsko, v resnici pa razkriva burno dogajanje na nevidni meji med našim planetom in Soncem.
Astronavtka Jessica Meir je 7. septembra z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) posnela redek vijoličen atmosferski sij, ki je pritegnil pozornost Nasinih strokovnjakov. Fotografija je nastala približno 411 kilometrov nad Kirgizistanom, Meirjeva pa ga je ujela z digitalnim fotoaparatom Nikon Z9.
Polarni sij nastane, ko nabiti delci, ki jih proti Zemlji prinaša Sončev veter, dosežejo območje našega planeta in začnejo sodelovati z njegovim magnetnim poljem. Delci lahko predvsem v bližini polarnih območij prodrejo v zgornje plasti ozračja ter energijo prenesejo na atome in molekule kisika ter dušika. Ko se energija nato sprosti v obliki svetlobe, se na nebu pojavijo značilne barve.
Vse to lahko vpliva tudi na satelite
Najpogostejša je zelena, ki je praviloma povezana z vzbujenimi atomi kisika, precej bolj nenavadni vijolični in škrlatni odtenki pa so lahko povezani z emisijami vzbujenega dušika ter prepletanjem različnih valovnih dolžin svetlobe.
Purple Haze. Jimi Hendrix would have rejoiced at the site of the northern lights last night. I’ve never before seen such a brilliant purple wavelength in the aurora - certainly makes me want to kiss the sky. Photo taken with Nikon Z9, 15mm lens. pic.twitter.com/3A3v4GiZsS
— Jessica Meir (@Astro_Jessica) September 8, 2026
V tem primeru je vijolično podobo ustvarila kombinacija več svetlobnih emisij v obdobju povečane Sončeve aktivnosti. Že razmeroma majhne spremembe v sestavi ozračja, višini in količini energije, ki prihaja s Sonca, lahko namreč precej spremenijo videz polarnega sija. Prav zato takšne fotografije niso zanimive zgolj zaradi svoje lepote. Barve znanstvenikom ponujajo informacije o tem, kaj se dogaja visoko nad površjem Zemlje, saj svetloba razkriva lastnosti plinov in fizikalnih procesov v zgornjem ozračju.
Agencija NASA podobna opazovanja združuje s satelitskimi meritvami in podatki z Zemlje. Tako raziskovalci sestavljajo vse natančnejšo sliko vesoljskega vremena – vpliva Sončevih izbruhov in nabitih delcev na okolico našega planeta.
Razumevanje teh procesov ima tudi povsem praktičen pomen. Močnejše dogajanje na Soncu lahko vpliva na satelite, komunikacijske sisteme in drugo tehnologijo, zato nenavadni pojavi na nebu niso le spektakularen prizor, temveč tudi viden odtis precej večjega dogajanja med Soncem in Zemljo.
