Takoj so poklicali arheologe, ti pa so imeli kaj videti.
Na območju Reinstedta v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so arheologi pred načrtovano postavitvijo vetrnih elektrarn naleteli na presenetljivo plastovito arheološko najdišče, ki združuje več tisoč let človeške zgodovine. Kar se je sprva zdelo kot običajna raziskava terena, se je hitro spremenilo v eno najbolj skrivnostnih odkritij zadnjih let.
Raziskovalci deželnega urada za varstvo kulturne dediščine in arheologijo so najprej prepoznali značilen trapezoidni jarek, ki je pripadal neolitskemu pogrebnemu spomeniku kulture Baalberg iz četrtega tisočletja pred našim štetjem. Kasnejše raziskave so razkrile še grobove iz tretjega tisočletja pr. n. št. ter morebitni grobni nasip iz bronaste dobe, kar je samo po sebi potrjevalo, da gre za prostor z izjemnim simbolnim pomenom skozi dolga obdobja.
Toda pravo presenečenje je čakalo nekoliko globlje. Arheologi so naleteli na srednjeveški podzemni rov, znan kot erdstall oziroma zemeljska klet, pojav, ki je značilen za srednjo Evropo v poznem srednjem veku. Gre za ozke, nizke podzemne hodnike in komore, katerih namen še danes ostaja nejasen. Takšne strukture so pogosto povezane s cerkvami, pokopališči ali kmečkimi hišami, vendar so redko odkrite na tako nepričakovanem mestu.
Vhod v ta rov je bil izklesan neposredno v neolitski zemeljski nasip, kar je arheologe sprva zmedlo, saj so domnevali, da gre za grob. Šele nadaljnje izkopavanje v ilovnato podlago je razkrilo zavit podzemni prehod z dvokapnim stropom, visokim približno meter do meter in četrt ter širokim komaj dobrega pol metra. Takšne dimenzije kažejo, da prostor ni bil namenjen vsakdanji rabi.
Čeprav erdstalli običajno ne vsebujejo najdb, so tokrat raziskovalci naleteli na nekaj predmetov: podkev, okostje lisice, kosti manjših sesalcev in drobce keramike. Ti skromni, a pomenljivi ostanki nakazujejo, da rov morda ni bil le zatočišče, temveč tudi prostor z ritualnim ali simbolnim pomenom.
Raziskovalci domnevajo, da so se srednjeveški prebivalci neolitskemu poganskemu grobišču izogibali, kar je kraj naredilo idealen za skrivne dejavnosti. Prav ta strah ali spoštovanje do starodavnega spomenika bi lahko pojasnilo, zakaj je bil prostor izbran za kopanje rova, bodisi za obrede, skrivanje ali kaj povsem drugega, kar zgodovina še ni razkrila.
Novo na Metroplay: